Ureditev vrsto let zapostavljenih in na politični rob potisnjenih področij dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike je ključna naloga, za katero in zaradi katere je bilo sploh ustanovljeno novo ministrstvo za solidarno prihodnost.
Minister Simon Maljevac je ob prvi obletnici delovanja ministrstva kot ključna koraka izpostavil sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, pri čemer se bodo pravice in storitve uveljavljale postopno, ter zagon javne stanovanjske politike s prvo dokapitalizacijo republiškega stanovanjskega sklada. Do konca mandata je med drugim napovedal skupno pet tisoč javnih najemnih stanovanj in vzpostavitev sistema, ki bo od leta 2026 naprej omogočal gradnjo od dva tisoč do tri tisoč javnih najemnih stanovanj na leto.
Namesto krepitve skladov
v igri DSU
»Zdi se, da vendarle ni politične volje, da bi resno zamejili uporabo stanovanj kot špekulativnega blaga s progresivnim nepremičninskim davkom in resnim nadzorom ter regulacijo najemnega trga in zagotovili primeren sistemski vir financiranja za gradnjo javnih neprofitnih stanovanj,« dosedanje delo vlade in novega ministrstva komentirajo na Inštitutu za študije stanovanj in prostora. Ena najbolj skrb zbujajočih zadev je po njihovem mnenju prenos primernih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo z DUTB na SDH in ne na Stanovanjski sklad RS, kot se je koalicija zavezala v koalicijski pogodbi. Namesto krepitve javnih stanovanjskih skladov se vzpostavlja novi nepremičninski akter (državna družba DSU), ki bi ponujal tako imenovana nizkoprofitna stanovanja, pri katerih so vprašljive tako višine najemnin kot pogoji najema, v imenu inštituta opozarja Maša Hawlina.
Približno 75 milijonov evrov, kolikor so oziroma jih še bodo na ministrstvu v treh letih skupno namenili za dokapitalizacijo republiškega stanovanjskega sklada, je po njihovi oceni manj kot 15 odstotkov investicije, ki je potrebna za gradnjo 5000 stanovanj. Na inštitutu ob tem še opozarjajo, da resna stanovanjska politika ne more biti zgolj zagotovitev dodatnih neprofitnih stanovanj, za kar si bodo skušali vladajoči pripisati zasluge, ampak stabilen in dobro delujoč sistem raznolikih ukrepov, ki se problematike lotevajo iz več smeri. Zato je pozitivna vsaj zaveza po regulaciji oddajanja stanovanj v turistične namene, »a tudi tu skrbi, da smo še vedno zgolj pri obljubah«.
Najpomembnejših –
davčnih ukrepov ni
Tudi na Zbornici za poslovanje z nepremičninami pri GZS so najbolj razočarani nad neuresničenimi zavezami na davčnem področju. »Prepričani smo, da je to eden najpomembnejših ukrepov za ureditev razmer na nepremičninskem trgu. Vlada je celo odpravila sicer koristen ukrep prejšnje vlade, s tem da je ponovno zvišala stopnjo davka na prihodke iz naslova oddajanja nepremičnin, s čimer je razmere na nepremičninskem trgu kvečjemu še poslabšala,« opozarja direktor zbornice Boštjan Udovič. V preostanku mandata pričakujejo predvsem napovedano regulacijo kratkoročnega oddajanja nepremičnin v turistične namene in davčne ukrepe. »Smo pa, ob upoštevanju do zdaj izvedenega, glede navedenega zmerni pesimisti.«
Nujne več skupnostne pomoči
Tudi na področju dolgotrajne oskrbe se ne gre prehitro zadovoljiti s tem, da smo po dolgih letih vendarle dobili zakon. Dr. Jana Mali, vodja katedre za dolgotrajno oskrbo na ljubljanski fakulteti za socialno delo, ocenjuje, da bi bilo treba marsikaj drugače zastaviti. »Dolgotrajna oskrba bi morala biti integracija zdravstva in sociale, a smo namesto tega dobili neki novi tir, kar povečuje razdrobljenost in nepreglednost.« Od načel k praksi bi bilo treba po njenem mnenju preiti predvsem pri razvoju skupnostnih oblik pomoči. »Ministrstvu manjka zagon za inovacije, nove oblike pomoči in storitev, ki bi dejansko ustrezale trenutnim potrebam ljudi. Kdor izrazi potrebo, ne more čakati. Neskladnost med tem, kar je vizija dolgotrajne oskrbe, in tem, kar ljudje potrebujejo že zdaj, je nemogoča,« je odločna. Vrzel bi lažje zapolnili prav z novimi, tudi bolj specializiranimi skupnostnimi oblikami pomoči, povezovanjem različnih udeležencev in sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi. Hkrati opozarja, da predvideni dodatni finančni prispevek ne bo zadoščal niti za obstoječe potrebe, kaj šele da bi bili ob starajočem se prebivalstvu v koraku s časom.
