Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob mednarodnem dnevu človekovih pravic v začetku decembra podelila priznanje za delo na področju človekovih pravic vsem izbrisanim. Kot je navedeno v obrazložitvi priznanja, so izbrisani zgodba o arbitrarni in sistemski krivici oblasti, ki je hipoma črtala in izbrisala iz življenja Republike Slovenije celotno skupino ljudi.
Predsednica republike je v nagovoru ob podelitvi opozorila, da so v njenem uradu pripravili novelo zakona, s katero bi na enostaven način razrešili še zadnjih nekaj primerov izbrisanih, vendar pa od vlade oziroma ministrstva za notranje zadeve doslej niso prejeli odgovora. Da odgovora ministrstva za notranje zadeve niso prejeli, je znova potrdila v intervjuju za Val 202 v začetku tedna. Predlog novele zakona o popravi krivic izbrisanim so v predsedničinem uradu spisali v sodelovanju z izbrisanimi in nevladnimi organizacijami ter ga oktobra 2023 poslali v kabinet predsednika vlade. Verjamejo, da bi s sprejetjem novele lahko dokončno uredili vprašanje izbrisanih.
Dobrin: Vlada je predsednici odgovorila
Na novinarski konferenci ministrstva za notranje zadeve pa je državna sekretarka Helga Dobrin dejala: »Ne drži, da se vlada Republike Slovenije ni odzvala na predlog predsednice republike. V svojem odgovoru, ki je bil uradu predsednice republike poslan februarja letos, se je vlada med drugim zavezala, da bo v primeru ugotovljenih nepravilnosti te tudi odpravila.« Dodala je, da ustavno sodišče nepravilnosti ni ugotovilo, zato so na notranjem ministrstvu zavzeli stališče, da spremembe sistemske zakonodaje niso potrebne. Po njenih besedah je res tudi, da je ministrstvo pristojno za izvajanje obeh zakonov, ki urejata status in izplačilo odškodnin izbrisanim, a je tematika veliko širša in zajema cel kup drugih resorjev.
Kako je mogoče, da urad predsednice ni prejel odgovora, za katerega državna sekretarka zagotavlja, da je bil poslan, nam za zdaj ni uspelo ugotoviti.
Ne vidijo potrebe po noveli zakona
Državna sekretarka je izpostavila še, da ministrstvo potrebe po spremembi zakonodaje in noveli zakona ne vidi oziroma da so menja, da spremembe niso potrebne. »V zadnjem času se v javnosti pojavljajo očitki na delo ministrstva za notranje zadeve glede urejanja problematike izbrisanih. Na te očitke se želimo odzvati, saj vsebujejo vrsto nepravilnosti,« je opozorila. Navedla je, da država status izbrisanih ureja že od konca 90. let, ko sta bila sprejeta zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS in zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Dodala je, da je ustavno sodišče v preteklem obdobju presojalo ustavno skladnost več določb obeh zakonov o izbrisanih in pri tem ugotovilo ustavno neskladnost nekaterih določb, ki so bile z noveliranjem obeh zakonov odpravljene.
V ustavni presoji so bile tudi nekatere določbe, ki po navedbah ministrstva po vsebini sovpadajo s predlogom zakona, ki so ga pripravili izbrisani. »Zato je vlada ocenila, da je pred kakršnim koli morebitnim poseganjem v obstoječo ureditev treba počakati na presojo ustavnega sodišča. V primeru ugotovljenih protiustavnosti bo odločitev ustavnega sodišča upoštevala in ugotovljene protiustavnosti odpravila,« je še povedala Helga Dobrin in dodala, da je težava predvsem v tem, da si nekateri ljudje ne morejo več pomagati sami, med njimi pa so tudi tisti izbrisani, ki si še vedno niso uredili statusa. Vlada bo v zvezi s to problematiko po njenih besedah v prihodnjih dneh obravnavala spremembe zakona o socialnem varstvu. Problem izbrisanih medtem ostaja.
