Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) bo danes objavil novo, doslej tretjo izdajo raziskave o stanju na področju intelektualne lastnine in mladih. Raziskava vsebuje najnovejše podatke o vedenju mladih v EU, starih od 15 do 24 let, pri nakupovanju ponarejenega blaga in poseganju po digitalnih vsebinah iz nezakonitih virov.
Na področju dostopa mladih do ponaredkov izsledki raziskave nakazujejo na skrb vzbujajoče trende. »Rezultati najnovejše raziskave so alarmantni, zlasti na področju ponaredkov, kjer se je izkazalo, da je 52 odstotkov ali približno polovica mladih v zadnjem letu kupila vsaj en ponaredek, od tega pa jih je 37 odstotkov te ponaredke kupilo namerno,« je rezultate komentiral direktor za komuniciranje EUIPO Julio Laporta.
Do ponaredkov lažje
prek spleta
Delež mladih, ki namerno posegajo po ponaredkih, je tako danes občutno večji kot leta 2019, ko je delež mladih, ki so v zadnjih 12 mesecih kupili vsaj en ponaredek, znašal 14 odstotkov oziroma kar 23 odstotnih točk manj. V Sloveniji se danes uvrščamo na raven povprečja EU, saj je tudi pri nas ponaredke namerno kupilo 37 odstotkov mladih. Med ponaredke, ki jih mladi najpogosteje namerno kupijo, sodijo oblačila in modni dodatki (17 odstotkov), sledijo obutev (14 odstotkov), elektronske naprave (13 odstotkov) ter higienski izdelki, kozmetika, izdelki za osebno nego in parfumi (12 odstotkov).
Mladi sicer ponaredkov ne kupujejo zmeraj namerno – pogosto so pri nakupu tudi zavedeni. Prav tolikšen delež mladih, kot jih je ponaredke kupilo namerno, torej 37 odstotkov, je namreč ponaredke v zadnjem letu kupilo tudi nenamerno. Znatno povečanje v primerjavi z obdobjem pred epidemijo avtorji raziskave opažajo tudi pri tem kazalniku, saj je še leta 2019 o nenamernem nakupu ponaredkov poročalo za 25 odstotnih točk manj anketirancev kot danes, torej 12 odstotkov. Približno tretjina vseh anketirancev je pri tem navedla, da so imeli težave pri razlikovanju pristnega blaga od ponaredkov.
Porast nakupovanja ponaredkov, ki ga razkriva raziskava, avtorji pripisujejo tako izboljšani metodologiji raziskave kot tudi povečanemu spletnemu nakupovanju med pandemijo covida-19. »Leta 2020, ko smo se soočali s pandemijo in večino časa preživljali doma, smo zaznali ogromen porast spletnega nakupovanja. In prav pri spletnem nakupovanju je tveganje kupovanja ponaredkov največje. Študije, ki smo jih izvedli, potrjujejo povezavo med naraščanjem spletnega nakupovanja in naraščanjem nakupovanja ponaredkov,« nam je povedal Laporta.
Več mladih zavrača piratstvo
Na področju uporabe piratskih vsebin so nekateri rezultati podobni rezultatom prejšnje raziskave, ponekod pa so raziskovalci vendarle zaznali tudi pozitivne trende. Delež mladih, ki so dostopali do vsebin iz nezakonitih virov, se od leta 2019 ni spremenil in znaša 33 odstotkov. Od tega je 21 odstotkov mladih do piratskih vsebin dostopalo namerno in 12 odstotkov nenamerno. Hkrati pa se je s 50 odstotkov na 60 odstotkov oziroma za deset odstotnih točk povečal delež mladih, ki so navedli, da niso dostopali do nobenih piratskih vsebin. Podobno ugotavljajo tudi druge študije, denimo študija z naslovom Evropski državljani in intelektualna lastnina iz leta 2020, ki je pokazala, da se je delež anketirancev, ki so plačali za digitalne vsebine, v primerjavi z letom 2017 povečal s 25 odstotkov na 42 odstotkov.
Laporta naraščanje uporabe vsebin iz zakonitih virov pripisuje večji ozaveščenosti uporabnikov pa tudi večjemu naboru znanih platform za pretočne storitve. Eden od glavnih dejavnikov, za katere so mladi navedli, da bi jih odvrnili od namerne uporabe piratskih vsebin, je namreč prav razpoložljivost cenovno dostopnih vsebin iz zakonitih virov. Kot drugi najpogostejši odvračilni dejavnik so navajali možnost kibernetske goljufije ali kibernetske grožnje. Podobno se je izkazalo na področju nakupovanja ponaredkov, kjer so mladi kot glavni dejavnik za nakup ponarejenega blaga navajali nižjo ceno tega blaga. Cenovno dostopnost ali nižjo ceno ponaredka je kot dejavnik nakupa navedla polovica anketirancev, ki so v zadnjem letu namerno kupili ponaredek, vsak peti anketiranec pa je kot dejavnik navedel, da se pristno in ponarejeno blago po njegovem mnenju ne razlikujeta, da je bilo ponaredek enostavno poiskati in da so ga lahko naročili na spletu. »V nasprotju z letom 2019 letos opažamo večji družbeni vpliv na kupovanje ponaredkov. Za šest odstotnih točk se je povečal delež mladih, ki pravijo, da so ponaredek kupili zato, ker so to storili tudi njihovi prijatelji ali drugi ljudje, ki jim sledijo,« je dodal Laporta.
Škoda za zdravje, okolje in gospodarstvo
Po njegovih besedah je skrb vzbujajoča tudi ugotovitev, da veliko mladih sploh ne razume pomena varovanja intelektualne lastnine in tveganj, ki jih prinaša uporaba ponaredkov in piratskih vsebin. »V prvi vrsti lahko uporaba ponaredkov škodi kupcem samim. Zakaj? Pri ponarejenih izdelkih ne gre zgolj za to, da ti ne sledijo zakonodaji na področju intelektualne lastnine. Ne sledijo namreč niti preostali zakonodaji ter standardom varnosti in kakovosti. Ob nakupu ponaredka se nam tako lahko zgodi, da dobimo v roke izdelek, ki na primer vsebuje nevarne kemikalije ali tehnične napake,« je opozoril Laporta. Prodaja ponaredkov povzroča tudi veliko gospodarsko škodo. »Naše študije kažejo, da izguba prodaje zaradi ponaredkov v EU znaša več kot 83 milijard evrov na leto, da države članice zato letno izgubijo okoli 15 milijard evrov davčnih prihodkov in več kot 671.000 delovnih mest,« je naštel Laporta.
Po drugi strani pa s prodajo ponaredkov in širjenjem piratskih vsebin največ pridobijo tisti, ki se ukvarjajo s kriminalom. »Skupaj z Europolom smo izvedli raziskave, ki so pokazale na povezanost prodaje ponaredkov, piratskih vsebin in kriminala. Nepridipravi z denarjem, ki ga pridobijo iz prodaje ponaredkov in piratstva, financirajo hujša kazniva dejanja, kot so preprodaja droge, kibernetski kriminal, pranje denarja in celo terorizem,« je opozoril Laporta.
