Več kot polovica sodelujočih (52 odstotkov) meni, da se v družbi premalo pogovarjamo o tem, kako mladi doživljajo izgubo. Kar 32 odstotkov jih je prepričanih, da odrasli sploh ne razumejo njihovega žalovanja. Mladi tako pogosto ostajajo sami s svojimi občutki, čeprav jih ti lahko močno zaznamujejo, pravi raziskava.
V šoli želijo več razumevanja
Ko gre za šolsko okolje, je sporočilo mladih jasno: učitelji bi se morali bolj prilagoditi učencem, ki žalujejo. To je izpostavilo kar 77 odstotkov vprašanih, ki menijo, da bi bilo koristno več razumevanja in manj pritiska, na primer v obliki napovedanih preverjanj znanja. Le 11 odstotkov ne vidi potrebe po posebnem pristopu, 12 odstotkov pa o tem še ni razmišljalo.
Kaj jim najbolj pomaga?
Mladi kot najpomembnejšo obliko podpore navajajo iskren pogovor z nekom, ki mu zaupajo (49 odstotkov) ter čas in prostor za umik v tišino (35 odstotkov). Čeprav le manjši delež izpostavlja učiteljsko ali šolsko pomoč (3 odstotki), lahko ta v kombinaciji z drugimi oblikami podpore pomembno prispeva k boljšemu počutju.
Strokovne raziskave potrjujejo, da proces žalovanja pri otrocih in mladih pogosto traja več let ter vpliva na duševno zdravje, učno uspešnost in odnose z vrstniki. Čustva se lahko pojavljajo valovito – od intenzivne žalosti in jeze do obdobij navideznega miru. Izguba pa se pogosto znova prebudi ob posebnih dnevih ali pomembnih življenjskih mejnikih.
Prijatelju bi stali ob strani
Na vprašanje, kako bi pomagali prijatelju, ki žaluje, je 65 odstotkov mladih odgovorilo, da bi ga enostavno poslušali in mu stali ob strani. Le 15 odstotkov bi najprej izreklo sočutje z besedami. Prisotnost, tišina in varna družba so torej za mlade pogosto dragocenejši od vseh nasvetov.
Kakšna sporočila bi mladi radi poslali družbi?
Največ, kar 47 odstotkov, jih želi, da bi odrasli razumeli, da se žalovanje ne izraža le kot žalost, ampak tudi kot jeza, zmeda in občutek osamljenosti. Skoraj tretjina (29 odstotkov) poudarja, da žalovanje pri vsakem traja različno dolgo. Mladi dodajajo še, da o žalovanju ni sramotno govoriti in da izguba lahko vpliva na njihovo vedenje ter šolski uspeh.
