Mnenja o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se krešejo še pred uradnim začetkom referendumske kampanje. Stališče, da na neprimeren način posega v temeljni odnos med bolnikom in zdravnikom ter v zdravniško etiko, so izrazili v Slovenskem zdravniškem društvu. Zdravnikovo poslanstvo je varovati življenje, lajšati trpljenje in spoštovati dostojanstvo bolnika do naravne smrti, ne pa sodelovati pri njenem pospeševanju, so zapisali po petkovem kongresu društva. »Zdravstvena in medicinska stroka v Republiki Sloveniji v terminalni fazi bolezni že zdaj omogočata človeka dostojanstveno slovo ob zaključku življenja, zato tega zakona ne potrebujemo,« so prepričani v omenjeni zdravniški organizaciji.
Vsaka država zase
Kako se bodo v takih primerih odločile, je v Evropski uniji prepuščeno posameznim članicam, je spomnil nedavni povzetek razmer za evropski parlament. Takšno stališče je evropska komisija zavzela tudi ob poizvedbah, kaj meni o vprašanju evtanazije (kjer učinkovino v telo vnese kdo drug) ali samomora s pomočjo (kjer učinkovino vnese trpeči posameznik). Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru sodbe Mortier proti Belgiji zavzelo stališče, da lahko države dovolijo smrt s pomočjo, ne da bi s tem kršile pravico do življenja. Da ni zaščitila pravice do življenja, je v primeru matere, ki se je odločila za evtanazijo, belgijski državi očital sin pokojne. V primeru Daniel Karsai proti Madžarski je sodišče na drugi strani opozorilo, da države ni mogoče zavezati k urejanju pravice do pomoči pri zaključevanju življenja. Da bi mu morali priznati takšno pravico, je v tem primeru vztrajal bolnik.
Evtanazijo po zadnjih podatkih dopuščajo Belgija, Španija, Luksemburg in Nizozemska, zgolj samomor s pomočjo pa Nemčija, Italija in Avstrija. V več drugih državah so se urejanja pravice trpečih do odločanja o zaključku življenja po drugi strani že lotili oziroma se o tem še odločajo, a tovrstna zakonodaja še ne velja.
Portugalska izkušnja
Tako je na Irskem, v Franciji, na Cipru in Malti. Portugalski parlament je zakonodajo o evtanaziji in pomoči pri samomoru po drugi strani podprl leta 2023, a je tudi v tej državi še ne uporabljajo. Dvakrat je njeno uveljavljanje »ustavil« predsedniški veto, letos spomladi pa je tamkajšnje ustavno sodišče odločilo, da je del sprejete zakonodaje neustaven. Omenjeni povzetek razmer za evropski parlament je popisal tudi slovensko dogajanje do letošnjega septembra. Torej posvetovalni referendum, na katerem je malo manj kot 55 odstotkov volilcev podprlo uzakonjanje pravice neznosno trpečih do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, sprejem v državnem zboru, veto državnega sveta, ponovno potrditev zakona in zbiranje podpisov za referendum.
Državni zbor je minuli teden razpisal referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bo 23. novembra. Koalicijski poslanci so poudarjali, da bo odločitev v rokah trpečega posameznika, opozicijski pa so bili do njegove vsebine kritični. Pri tem so izpostavljali tudi, da zakonu nasprotujejo v zdravniških organizacijah. Koalicija bo v referendumski kampanji sodelovala s civilno družbo, med drugim z društvom Srebrna nit. Pred volilci je referendum, na katerem bodo odločali o svoji možni usodi in ne usodi nekoga drugega, je minuli teden izpostavil predstavnik Srebrne niti Andrej Pleterski. Da se bodo vključili v kampanjo, so napovedali tudi v NSi, kjer zakonu nasprotujejo, predstavnik pobudnikov Aleš Primc pa je napovedal, da bodo odšli po zmago »za spoštovanje dostojanstva bolnikov in proti zlorabam«.
