Tudi to zimo se na ambulante v osnovnem zdravstvu obračajo številni bolniki, ki potrebujejo po največ nekaj dni bolniškega staleža. Pred decembrskimi prazniki, ko so prebivalci doma ostajali zlasti zaradi različnih okužb dihal, je bilo takih klicev po opažanju zaposlenih posebej veliko. V zdravstvu so tako znova aktualne pobude o kratkih odsotnostih brez zdravnikovega potrdila, za kakršne so se lahko bolniki odločili med pandemijo covida-19.
Težave, ki izzvenijo same
Interventna zakonodaja, ki so jo poslanci po vetu državnega sveta ponovno potrdili 22. decembra lani, je posegla tudi v bolniška nadomestila. Njihov znesek je omejila na 2,5-kratnik povprečne bruto plače, del obveznosti zdravstvene blagajne pa je prenesla na delodajalce. Ti bodo morali, podobno kot je bilo pred spremembo leta 2022, pri nadomestilih »pokrivati« 30 in ne več le 20 dni delavčeve odsotnosti. Kratkih odsotnosti tistih bolnikov, ki imajo blage težave in ne potrebujejo zdravnikove pomoči, nova zakonodaja na drugi strani ne obravnava.
Na Zdravniški zbornici Slovenije so še vedno naklonjeni ponovnemu razmisleku o vračanju ureditve iz obdobja pandemije. Pravica do kratkotrajne bolniške odsotnosti z dela brez potrdila zdravnika se je kljub omejeni uporabi izkazala kot zelo učinkovita, ocenjujejo. V zbornici obenem poudarjajo, da gre pri pisanju potrdil za največ tridnevne bolniške odsotnosti za povsem birokratsko obremenitev, za katero mora zdravstveno osebje namenjati čas po nepotrebnem. Kratkotrajni bolniški staleži so večinoma potrebni ob blagih zdravstvenih težavah, ki spontano izzvenijo s počitkom, so spomnili. Po en dan so pacienti velikokrat odsotni tudi zaradi pregledov in preiskav. Največ enkrat na leto izkoriščanje bolniškega dopusta brez potrdila zdravnika pa je po oceni zbornice preprečevalo, da bi ljudje to pravico zlorabljali. Kot so spomnili, so vladi že predlagali, naj razmisli o nadaljevanju tovrstne debirokratizacije. Zaposlenim v zdravstvenih ustanovah bi s tem omogočili, da bi več časa posvetili zdravljenju, ugotavljajo v zbornici. Ob morebitni ponovni uvedbi te možnosti pa bi bilo nujno dodatno ozaveščanje pacientov in delodajalcev, ocenjujejo.
Že danes morajo zaupati pacientovi besedi
Vnovični premislek, kako urediti kratke odsotnosti, se zdi smotrn tudi direktorju Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jerneju Završniku. V zdravstvu na primer že danes ne morejo preverjati, ali se posameznik res slabo počuti, je poudaril. S spremenjeno ureditvijo kratkih odsotnosti bi lahko po oceni Završnika razbremenili zdravstveni sistem, zdravstveni delavci pa bi se lahko bolj posvetili bolnikom, ki res potrebujejo njihovo pomoč. »Hkrati s takšnimi spremembami bi bilo treba razvijati kulturo odgovornosti,« je poudaril Završnik. Nadomestila za obolele delavce so eden od civilizacijskih dosežkov, je spomnil. Možnost urejanja kratke odsotnosti brez zdravnika, s katero bi lahko trenutno ureditev nagradili, po besedah Jerneja Završnika tako ne bi smela predstavljati nekakšnega dodatnega dopusta.
Leta 2021 uvedena pravica do največ tridnevnih odsotnosti brez zdravnikovega potrdila, ki so jo takratne oblasti vmes podaljšale, se je iztekla konec maja 2022. V zdravstvu so ob zaključku tega začasnega ukrepa izpostavljali, da so bile izkušnje z njim, če odštejemo nekaj prvotne zmede, dobre. Pa tudi, da bi takšna možnost prišla prav v obdobjih povečanega števila sezonskih okužb. Opozorila, da bi bilo treba morebitno prihodnjo pravico do kratkotrajnih odsotnosti brez potrdila zdravnika urediti drugače kot prvič, so se na drugi strani pojavljala zlasti v primeru financiranja. Med pandemijo je takšna nadomestila kril državni proračun, v strokovni službi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa so opozarjali, da je bila ureditev nesistemska.
