Medtem ko se vlade v različnih sestavah in družba Hidroelektrarne na spodnji Savi​ že desetletje trudijo, da bi projekt gradnje hidroelektrarne Mokrice premaknile z mrtve točke, a so zaradi nasprotovanja naravovarstvenikov vedno znova neuspešne, so pravkar odprle še eno fronto. Državna družba HSE Invest (hčerinska družba Holdinga Slovenske elektrarne in njegovih povezanih družb) je pravkar začela prve postopke za gradnjo treh srednjesavskih hidroelektrarn: Renke, Trbovlje in Suhadol. Srednjesavske hidroelektrarne so – podobno kot Mokrice – projekt z dolgo brado, ki so ga deklarativno podpirale tako leve kot desne slovenske vlade, ključne premike pa je doživel v času vlade Janeza Janše, ko je nad energetiko (neformalno) bedel minister za okolje Andrej Vizjak. Prav on bo zdaj odgovoren za pripravo prve dokumentacije za projekt treh hidroelektrarn.

Vizjak za hidroelektrarne

Družba HSE Invest je družbi Partner, ki jo vodi direktor Andrej Vizjak, zaupala izvajanje meritev gladinskih stanj Save na odseku med Litijo ter sotočjem Save in Savinje za potrebe investicijske, projektne in izvedbene dokumentacije za hidroelektrarne Renke, Trbovlje in Suhadol. Ker gre za naročilo male vrednosti – HSE Invest bo za meritve plačala 28.182 evrov z davkom oziroma 23.100 evrov brez davka – so posel oddali brez razpisa.

Andrej Vizjak je bil tisti minister, ki je pred tremi leti na plan potegnil zaprašeno koalicijsko pogodbo za srednjesavske hidroelektrarne, ki je v predalih tičala dolgih 16 let, in jo kot minister podpisal z investitorico, družbo HSE Invest. Hkrati je podpisal še cel kup sporazumov z vsemi občinami med Ježico in Suhadolom, kjer bo – če bo – zgrajenih teh (največ) 12 hidroelektrarn na srednji Savi. »To je velik dan,« takrat z visokoletečimi besedami ni skoparil Vizjak. Vrednost gradnje prvih treh hidroelektrarn – Renke, Suhadol in Trbovlje – naj bi bila 350 milijonov evrov. Naravovarstveniki so se že ob podpisu koalicijske pogodbe postavili na okope.

Vlada prekoračila pristojnosti

Prav v torek je upravno sodišče objavilo svojo aprila sprejeto sodbo o hidroelektrarni Mokrice. Tudi za ta projekt je bil pred nastopom svojega zadnjega ministrskega mandata pod okriljem družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) zadolžen Andrej Vizjak. In prav vlada, v kateri je nato kot minister bedel tudi nad energetiko, je poskušala (kar dvakrat) ta projekt s sklepom o prevladi javne koristi energetike nad koristjo ohranjanja narave premakniti z mrtve točke. Upravno sodišče pa je v tožbi v zadevi o prevladi javne koristi pridobivanja električne energije nad koristjo ohranjanja narave v primeru gradnje hidroelektrarne Mokrice presodilo v prid – naravi. Društvo za preučevanje rib Slovenije je tako (že drugič) uspešno izpodbilo vladni sklep o prevladi druge javne koristi, ki je bil, kot ugotavlja sodišče, spisan precej površno, zanemarjajoč ključne dokumente, ki bi jih morali pristojni upoštevati.

Sodišče je ugotovilo, da je vlada odločala o zadevah, o katerih bi moralo odločati ministrstvo, in da je s sklepom odločila tudi o sprejemljivosti tistih vplivov na okolje, ki po zakonu o ohranjanju narave niso predmet tega postopka, ampak postopka izdaje integralnega gradbenega dovoljenja, izhaja iz sodbe. Vlada v odločbi ni pojasnila, zakaj je zavrnila več »relevantnih ugovorov« Društva za preučevanje rib Slovenije, recimo, da presoja vplivov na okolje temelji na neustreznih in neposodobljenih podatkih o stanju kvalifikacijskih vrst na območjih vpliva, da podatki o tem temeljijo na uporabi con, določenih z modeliranjem, da v rečni strugi in pritokih Save ni zagotovljeno nihanje vode do maksimalno 30 centimetrov in da monitoringi iz zgornjih akumulacij dokazujejo neprehodnost ribjih stez ...

Mokrice: še tretji poskus

Iz vladne odločbe ni mogoče razbrati, ali so bili določeni vsi omilitveni in izravnalni ukrepi, ki so predlagani v poročilu o vplivih na okolje in so potrebni za odpravo škodljivih učinkov hidroelektrarne na območjih Natura 2000, ugotavlja upravno sodišče. »Po presoji sodišča je bilo tudi dejansko stanje ugotovljeno zmotno in nepopolno, pri čemer je mogoče soglašati s projekti, ki posegajo v območja Natura 2000, le, če presoja vplivov ni pomanjkljiva in vsebuje celovite, natančne in dokončne ugotovitve, s katerimi je mogoče ovreči vsak razumen znanstveni dvom o učinkih del na zavarovana območja,« so izpostavili. »Opravljena presoja vplivov na okolje je bila v več delih pomanjkljiva, zato takih sklepov ni omogočala,« so poudarili.

Čeprav opisanega postopka prevlade javne koristi energetike ni sprožila vlada Roberta Goloba, pa slednja projekt in način njegovega uresničevanja, kot si ga je zamislila Janševa vlada, vseeno podpira. »Sodba pomeni, da je žogica glede hidroelektrarne Mokrice ponovno v rokah vlade, kjer se bomo morali odločiti, ali gremo ponovno v postopek o prevladi. Pred tem pa bo treba odločitev sodišča temeljito analizirati,« je minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan povedal v intervjuju za Večerovo prilogo V soboto. Za energetiko je sicer pristojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, kjer so poudarili, da jih celo zakon o spodnji Savi zavezuje, da zadevo znova resno proučijo in ponovijo postopek o prevladi javne koristi energetike nad koristjo ohranjanja narave. Na 72 straneh spisano sodbo sicer še analizirajo.