Vlada je pred dvema tednoma potrdila strategijo razvoja slovenske obrambne industrije in tehnološke baze RS. V okviru dokumenta je načrtovana tudi ustanovitev obrambnega holdinga po zgledu HSE, ki naj bi vlagal v projekte in podjetja za podporo raziskavam in razvoju obrambne industrije. V imenu države kot edinega družbenika jo bo ustanovil Slovenski državni holding (SDH), ki bo z njo tudi upravljal. V zvezi s tem se v javnosti pojavljajo pomisleki glede transparentnosti porabe javnih sredstev. Minister za obrambo Borut Sajovic je včeraj ponovil, da je cilj obrambnega holdinga, ki naj bi skupaj z Grozdom obrambne industrije Slovenije tvoril celoto z istim ciljem, da »čim več sredstev za obrambo, za varnost in odpornost proizvedemo in naredimo doma in da sredstva ostanejo doma«.
Sajovic: Mors nima nič s kadrovsko sliko holdinga
»Povsem izmišljeno je, da bodo prek gospodarske družbe, ki bo v državni lasti in bo zato ustanovljena, potekale nabave ministrstva za obrambo. Kdor je to zgodbo prodal javnosti, o tem sistemu očitno ne ve veliko. Nabavna služba poteka preko ministrstva in tako bo tudi ostalo,« je bil ob tem kritičen Sajovic. Dodal je, da je naloga ministrstva pripraviti strategijo in pripeljati stvari do izvedbe: »Končno izvedbo, vodenje, organizacijo, razvoj in nadzor gospodarske družbe pa bodo izvajali nekje drugje. Postopke nadzora imamo v tej državi zgledno uvedene že nekaj desetletij.«
Na vprašanje, kakšno vlogo utegne imeti pri obrambnem holdingu bivši državni sekretar Damir Črnčec, ki je na začetku leta z obrambnega ministrstva odšel na SDH na delovno mesto pomočnika predsednika uprave za področje korporativne varnosti, minister zatrjuje, da povezave ne vidi. Da pa so ugibanja v naši majhni državi številna in stalno prisotna: »Vprašanja, ki se vrtijo v slovenski javnosti že nekaj časa, rekel bi tudi namigovanja, z realnostjo nimajo nobene zveze. Kako bo kadrovsko zaseden in opremljen holding, bodo odločali drugi, ne pa mi na ministrstvu za obrambo. Je pa dejstvo, da ljudi, ki bi ustroj obrambe poznali tako dobro kot bivši državni sekretar, v tej državi ni prav veliko.«
Več vrst pomoči za podjetja
Vlada je sicer v strategiji razvoja obrambne industrije in tehnološke baze v RS zapisala, kako vse naj bi podpirala obrambno industrijo. Podjetjem, ki razvijajo in proizvajajo obrambne proizvode, bi recimo s finančnim inženiringom zagotovili neprekinjeno ponudbo ugodnega dolžniškega financiranja. To bi denimo storili z nižjo obrestno mero, dolgimi roki odplačila kredita, moratoriji, ugodnejšimi zavarovanji ali menicami, s čimer bi spodbujali naložbe v obrambno industrijo. Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, bo subvencioniralo obrestne mere pri bankah za podporo razvoja in proizvodnje obrambnih proizvodov v obliki dodeljevanja pomoči slovenski industriji. Strategija predvideva tudi možnost financiranja prek nepovratnih sredstev oziroma s povečanjem lastniškega deleža države ter druge oblike financiranja na nacionalni ravni oziroma z ukrepi EU in Nata.
Državni sekretar na ministrstvu Boštjan Pavlin je včeraj še spomnil, da obrambna resolucija letos predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030. V evrih? Če so obrambni izdatki lani znašali 904 milijone evrov, bodo v prihodnjih letih krepko presegli dve milijardi. Na ministrstvu ob tem ocenjujejo, da bodo trije odstotki BDP za obrambne izdatke v dolgoročnem obdobju zadoščali potrebam po posodobitvi slovenske vojske za doseganje ciljev zmogljivosti, ki so pomembni tako za Nato kot tudi za razvoj slovenskih teritorialnih struktur, ki jih vzpostavljajo.
