Delavci s težavami z alkoholom 16-krat pogosteje izostajajo z dela, 2,5-krat pogosteje zbolevajo in so 3,5-krat pogosteje udeleženi v nezgodah pri delu. Delovna storilnost delavca se zaradi problemov z alkoholom zmanjša za četrtino, je pokazala sicer že več kot deset let stara raziskava Uživanje alkohola na delovnem mestu avtorice Jasmine Pajtler z mariborske fakultete za zdravstvene vede. V tej raziskavi, ki je ena zelo redkih o tem področju, je med drugim ugotovila, da se je uživanje alkohola na delovnem mestu pojavljalo kar pri več kot polovici anketirancev.
Natančne številke glede razsežnosti problema zlorabe alkohola in prepovedanih snovi niso na voljo, pravi Andrea Margan, vodja Centra za medicino dela in prometa na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) UKC Ljubljana. »Večina podjetij ima, vsaj na papirju, sprejeto ničelno toleranco do uporabe alkohola in prepovedanih drog na delovnem mestu, vendar pa zadnje čase opažamo, da se zaradi pomanjkanja delovne sile pogosteje tolerira škodljiva raba alkohola in prepovedanih drog, sploh zunaj delovnega časa. Da se daje prednost poslovnim odločitvam in ne zdravju zaposlenega ter varnosti na delu, nas kot stroko zelo skrbi,« pravi.
Na KIMDPŠ opažajo, da je zloraba alkohola predvsem problem delavcev, starejših od 50 let. »Med mlajšimi je alkohola manj, pogosteje pa uživajo prepovedane droge, največ THC in kokaina. Skrb zbujajoče je tudi to, da mladi kombinirajo različne droge, za poživitev uporabljajo amfetamine in kokain, za pomirjanje pa THC in pomirjevala. Pri zlorabi prepovedanih drog sicer ni razlike med modrimi in belimi ovratniki. Kokain je enako prisoten na delovnih mestih v proizvodnji kot pri delavcih, ki opravljajo delo v pisarnah,« pojasnjuje Andrea Margan.
Delovne organizacije vse pogosteje najemajo detektive
Bernarda Škrabar Damnjanović, detektivka in ustanoviteljica Detektivsko varnostne agencije DVA, ugotavlja, da je prisotnost alkohola in drog na delovnem mestu resen in naraščajoč problem, obenem pa tudi področje, kjer preventiva deluje. »Ob uvedbi rednih preventivnih alkotestov in testov na prepovedane droge se delež kršitev v podjetju v enem letu prepolovi,« pravi.
V detektivski agenciji zaznavajo v zadnjih letih velik porast naročil, razlog za to pa vidijo v dejstvu, da delodajalci vse bolj razumejo, da je delo pod vplivom prepovednih substanc ne le disciplinska, ampak tudi varnostna in pravna odgovornost delodajalca. »Naša detektivska agencija izvaja več sto preverjanj na leto. Pred leti je šlo skoraj izključno za alkoteste, danes pa že okoli 40 odstotkov vseh preverjanj vključuje tudi teste na droge,« pravi sogovornica.
Da so na delovnih mestih vse bolj prisotne prepovedane droge, ugotavljajo tudi v Detektivski agenciji 188. »Medtem ko je število opravljenih postopkov ugotavljanja dela pod vplivom alkohola v zadnjih letih razmeroma konstantno, pa se je število preverjanj na droge povečalo za več kot petnajstkrat. Skrb pri tem vzbuja zlasti dejstvo, da se razmerje med ugotovljenimi primeri alkoholiziranosti in pozitivnimi rezultati na prepovedane droge že skoraj izenačuje,« opozarja detektivka Špela Kocijan.
Največ nadzorov je tam, kjer so večja tveganja poškodb
Detektive najpogosteje najemajo velika in srednje velika podjetja, ki imajo več izmenskih in terenskih delavcev. »Prevladujeta proizvodnja in gradbeništvo, sledijo transport, energetika in živilska industrija, v zadnjih letih pa tudi javne ustanove – komunalna, zdravstvena, infrastrukturna podjetja …« pojasnjuje Bernarda Škrabar Damnjanović. Največkrat preverjajo delavce v proizvodnji, voznike, skladiščnike in gradbene delavce. V okoli 80 odstotkih primerov gre za moške, pri čemer prevladuje starostna skupina od 25 do 50 let. »Izobrazba ni odločilen dejavnik, bistven je značaj delovnega mesta. Nadzorov je največ tam, kjer so večja tudi tveganja in gre na primer za delo na višini, upravljanje strojev, pri prevozih …« pravi.
Pri testiranjih poleg alkohola daleč najpogosteje zaznajo uporabo konoplje – tak je v Detektivsko varnostni agenciji DVA kar vsak drugi pozitiven test –, sledijo kokain, ki se pojavlja zlasti v prevoznih in prodajnih poklicih, pri mlajših zaposlenih pa tudi amfetamini in ekstazi. Z alkoholom se pogosto kombinirajo psihoaktivna zdravila, kot je benzodiazepin, vse več je cenejših sintetičnih drog.
Detektivske agencije z nekaterimi delovnimi organizacijami sodelujejo redno in preventivno, medtem ko delavce drugod testirajo le ob prijavi in zaznavi konkretnega suma. »Kadar smo poklicani urgentno, zaradi konkretnega suma, se v praksi v več kot 95 odstotkih primerov potrdi prisotnost prepovedane substance, pri preventivnih testiranjih pa se pozitivni rezultati pojavijo v približno 15 do 20 odstotkih izvedenih pregledov. Slednje je še posebej skrb zbujajoče, saj so zaposleni z možnostjo testiranj seznanjeni, čeprav ne vedo, kdo bo testiran in kdaj bo postopek izveden,« pravi Špela Kocijan.
Sam postopek preverjanja alkoholiziranosti oziroma uporabe drog se vselej izvaja na podlagi pisnega pooblastila delodajalca. »Detektiv pride na lokacijo v 30 do 60 minutah po klicu in izvede alkotest ali test na prepovedane droge z atestiranimi in kalibriranimi napravami. V primeru pozitivnega rezultata se delavca odstrani z dela; običajno sledi opomin ali odpoved delovnega razmerja,« pojasnjuje Bernarda Škrabar Damnjanović.
Ničelna toleranca do alkohola in drog v podjetjih
O tem, kakšen pristop imajo do te problematike in kakšne so njihove izkušnje, smo povprašali več slovenskih podjetij. Vsa so nam zagotovila, da imajo v kolektivu ničelno toleranco do uporabe alkohola in drog na delovnem mestu, konkretne podatke pa so nam poslali le iz Slovenskih železnic (SŽ). Kot so dejali, so v letu 2024 med več kot 7000 zaposlenimi opravili 605 testov alkoholiziranosti na delovnem mestu, pri čemer je bila prisotnost alkohola potrjena pri 16 delavcih. Prisotnost drog so testirali osemkrat, test pa je bil pozitiven pri treh delavcih. V letošnjem letu so doslej izvedli 525 preverjanj alkohola in ugotovili, da je bilo pod vplivom alkohola 14 delavcev, uporabe drog pa ob 18 preverjanjih niso ugotovili pri nobenem zaposlenem.
Delavca, pri katerem je bila ugotovljena uporaba alkohola ali drog, v SŽ z odločbo takoj začasno odstranijo z delovnega mesta. Zatem zoper delavca uvedejo disciplinski postopek, v katerem mu za obdobje treh mesecev izrečejo denarno kazen v višini 15 odstotkov bruto plače in pogojno kazen s poskusno dobo šestih mesecev. V primeru ponovitve kršitve sledi odpoved delovnega razmerja, so še povedali v SŽ.
