Mestna občina Ljubljana (MOL) kot lastnica Križank in Festival Ljubljana (FL) kot njihov upravljalec odločitev ministrstva za kulturo, da križevniško cerkev v naravi vrne križnikom, znova izpodbijata na upravnem sodišču. Predlagata mu, naj odpravi odločbo ministrstva za kulturo in mu zadevo vrne v ponovno odločanje, čeprav se z njo ukvarja že skoraj tri desetletja.
Moteči cerkveni zvonovi
Pritožnika sta prepričana, da ministrstvo ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja. Obudila sta tudi že večkrat pravnomočno ovržene očitke, da križniški red ne more biti stranka v upravnem postopku, ker ni pravna oseba po pravu Republike Slovenije, ampak je del Rimskokatoliške cerkve. Izpostavljata tudi, da križniški red ni vpisan v registru, ki ga vodi urad za verske skupnosti, zato po njunem ne more biti stranka v postopku denacionalizacije, čeprav je v preteklosti z več drugimi denacionalizacijskimi zahtevki že uspel. MOL in FL tudi trdita, da križniškemu redu ni uspelo dokazati, da je Janko Štampar prior tega reda v Sloveniji in s tem njegov zakoniti zastopnik.
MOL in FL v vnovični tožbi vztrajata, da so Križanke skupaj s cerkvijo nedeljiv kompleks, ki ni zasnovan za sobivanje več dejavnosti. Cerkveno petje, igranje orgel in izvajanje bogoslužne dejavnosti bi po njunem prepričanju zvočno in svetlobno negativno vplivalo na izvajanje festivalske dejavnosti. Nadalje trdita, da bi zvonjenje cerkvenih zvonov motilo tudi zaposlene Festivala Ljubljana. Pri tem se sklicujeta na mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, iz katerega izhaja, da lahko zvonjenje pri posamezniku povzroči jezo, razburjenost, nezadovoljstvo, nemoč …, njihovi zaposleni pa potrebujejo koncentracijo in tišino. Med razlogi, zakaj cerkve ne bi smeli vrniti križnikom, pritožnika navajata tudi čajno kuhinjo, ki je v prvem nadstropju cerkve in bi torej uslužbenci Festivala Ljubljana ostali tudi brez nje.
Pregelj: Cerkev ogroža varnost obiskovalcev in izvajalcev
Po prepričanju MOL in FL je dodatna ovira za vrnitev cerkve v naravi dejstvo, da je vanjo mogoče vstopiti le prek Peklenskega dvorišča oziroma preddverja, ki ju uporablja Festival Ljubljana, zato v primeru zasedenosti cerkve festivalske dejavnosti tam ne bi bilo mogoče izvajati, navajata pritožnika. Križevniška cerkev ima sicer še en, glavni vhod, in to s ceste, s Trga francoske revolucije, vendar vrata nimajo niti kljuke niti ključavnice. Ker pa so spomeniško zaščitena, ju nanje po trditvah direktorja Festivala Ljubljana Darka Brleka ni mogoče namestiti.
Festival Ljubljana je glede denacionalizacije križevniške cerkve novo sestavo ministrstva za kulturo pozval, naj razmisli o uporabi vseh morebitnih izrednih pravnih sredstev »v zvezi z očitno napačno odločitvijo« prejšnjega ministra za kulturo Vaska Simonitija. Anton Pregelj, odvetnik, ki zastopa križniški red, tega poziva ne želi komentirati. »Več kot očitno gre za dovoljene in nedovoljene pritiske ter manipulacije z dejstvi, kar veje tudi iz vsebine njihove tožbe. Ponovno odpirajo že razrešene in pravnomočno odločene zadeve. Spregledati hočejo tudi dejstvo, da je od podržavljenja cerkve in do nedavnega v njej ves čas potekalo tudi bogoslužje. Sobivanje kulture in bogoslužja preteklih vodstev Festivala in ljubljanskih županov ni motilo. Zanemariti hočejo tudi to, da je v kompleksu Križank prisotna tudi Republika Slovenija (srednja šola za oblikovanje in fotografijo, gostinska dejavnost in tako dalje), ki bi jo prav tako najraje izrinili. Glede na trenutno stanje cerkve tudi težko verjamem, da je v njej mogoče varno izvesti kakršno koli aktivnost ali dogodek, saj propada in jo je treba celovito obnoviti. Takšna, kot je sedaj, ogroža varnost obiskovalcev in izvajalcev,« je prepričan Pregelj.
