In tudi po tem, ko so poslanci v državnem zboru delovna telesa na ponedeljkovi izredni seji že ustanovili in imenovali tudi njihove predsednike in podpredsednike. Zakaj je prišlo do novega razreza? Ker se z delitvijo mest v odborih niso strinjali v Gibanju Svoboda ter Levici in Vesni. V Svobodi menijo, da bi jim glede na volilni rezultat moralo pripasti več predsedniških mest. Namesto pet so jih želeli šest, saj da ni bila ustrezno upoštevana poslovniška zahteva glede velikosti poslanske skupine in da imajo zgolj eno predsedniško mesto več kot trojček okoli NSi, ki ima 20 poslancev manj. V Levici pa so bili nezadovoljni, ker niso, kot rečeno, dobili mest v želenih odborih. Levica je zaradi tega na začetku tedna napovedala, da se bodo obrnili tudi na ustavno sodišče.
Po tem pa je vendarle prišlo do preobrata, Stevanović je predlagal dodatna mesta za Levico in Vesno. Ob upoštevanju poslovniške zahteve po lihosti števila članstva v delovnih telesih in obveznosti, da se v posameznem delovnem telesu upošteva razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije, pa je prav tako sledil predlagani rešitvi Levice, da se v teh delovnih telesih poveča število mest tudi koalicijski poslanski skupini. Za zagotovitev večine bodoči koaliciji so dodatno mesto v teh odborih dodelili SDS.
Predlog je kolegij predsednika DZ danes soglasno podprl praktično brez razprave. Vodja poslanske skupine Levica in Vesna Luka Mesec pa je ugotavljal, da predlagano besedilo ustreza dogovoru, ki sta ga sklenila s Stevanovićem, tako da so v njihovi poslanski skupini s predlogom zadovoljni in ga podpirajo.
Mesec je po seji ocenil, da je to, da so pridobili prostor za odločanje o teh treh pomembnih temah, pomembna zmaga ne le zanje, ampak za celo državo. Po njegovih besedah so z razrezom zdaj zadovoljni, obstaja pa slab priokus, da so se sploh morali za to boriti. Dodal je: »Mislim, da lahko na vprašanje, zakaj so stranke bodoče koalicije to želele, odgovorimo zelo preprosto, ker poznamo njihove namene na teh področjih: deregulacija, privatizacija, prepuščanje prostora zasebnim interesom tam, kjer bi moral prevladati javni.«