SDS je Janezu Janši z veliko večino podelila že deseti mandat na čelu stranke. Vnovični mandat je za Janšo, ki stranko vodi 32 let, deseti po vrsti. Tudi tokrat je bil edini kandidat. Izmed 4636 članov, ki so oddali svoj glas, ga je podprlo 4563. Torej dobrih 98 odstotkov. Če gledamo odstotek članov, ki so oddali glas zanj, je bil že v slabši formi. Pa tudi v boljši: trikrat doslej je recimo prejel tudi 99 odstotkov glasov. Šef največje opozicijske stranke je svoj govor pričel malce po enajsti uri in nato brez pomoči pisane besede na papirju govoril debelo uro. Čas je, da "ukradeno državo Slovencem priborimo nazaj", levica pa je “Ahilova peta države”, sta bila dva izmed ključnih poudarkov.
Šef SDS znova o komunistih prejšnjega režima
Janša je začel z naštevanjem statističnih gospodarskih kazalnikov, pri čemer je opozoril, da se je davčna obremenitev stroškov dela v Sloveniji zvišala za skoraj dve odstotni točki in da bi le še slabše ob skorajšnji uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo. Izpostavil je še napoved višanja RTV-prispevka in vladne načrte davka na premoženje in podčrtal, da Golobovi državo peljejo v napačno smer. Ob tem vidi rešitev v SDS, ki da je edina stranka v državi, ki zna in zmore z znanjem, izkušnjami in primernim kadrom Slovenijo preusmeriti na novo pot. Šef SDS je sicer dejal, da kongres ni čas za naštevanje problemov, ampak vzrokov. “Slovenci smo jugoslovansko komunistično centralistično diktaturo v času demokratizacije in osamosvojitve formalno odpravili uspešno, vendar so tisti, ki so jo v Sloveniji izvajali, ostali tukaj,” je začel z naštevanjem.
Ušesa delegatov – v Ormož jih je pripotovalo več kot 700 – so lahko ujela, da se je levica po odhodu dr. Janeza Drnovška v Sloveniji nazadovala in obrnila nazaj v preteklost. »Zadnjih 20 let levopolitična opcija ni ponudila praktično nobenih odgovorov na realne probleme ljudi, zato pa je toliko bolj s pomočjo medijskih monopolov preusmerila pozornost drugam z demoniziranjem in izključevanjem tistih, ki smo te odgovore imeli. Namesto na sodelovanju je tranzicijska levica delovala na izključevanju, na sejanju sovraštva, celo na grožnjah s smrtjo, ko je trda levica po slovenskih ulicah in trgih kričala smrt janšizmu.« Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je sicer leta 2020 jasno povedalo, da pri omenjeni paroli ne gre za grožnjo osebi, saj je (tudi po SSKJ) janšizem politična usmeritev.
Janša ponuja roko pod dvema pogojema
O političnih povezavah z drugimi strankami, tako šef SDS, se bodo pogovarjali po volitvah, saj da Slovenija potrebuje ustavno večina razuma. »Kot vedno mi v naprej nikogar ne izključujemo, postavljamo pa bodočim koalicijskim partnerjem dva zelo jasna pogoja, ki sta dosledno spoštovanje slovenske ustave in spoštovanje zavez iz resolucije evropskega parlamenta o obsodbi vseh totalitarnih režimov.« Dodal je, da Slovenska demokratska stranka nikoli več ne bo oblikovala koalicij in vlad brez jasne in trdne programske večine oziroma brez možnosti za oblikovanje in uresničevanje ključnih razvojnih politik. “Ko gledamo zadnjih 20 let, vidimo, da se je SDS doslej dvakrat žrtvovala in skupaj s partnerji nesebično reševala Slovenijo v času gospodarske krize in v času pandemije. In kaj smo dobili v zahvalo? Za zahvalo so nas preganjali, obsojali, zapirali, obešali in kurili lutke z našimi obrazi,” je poudaril.
Akterjem na nasprotnem političnem polu je ob tem med drugim očital, da državo silijo k "hitrosti najbolj počasnega v razredu", s svojimi ukrepi želijo ustvariti čim več odvisnikov od države, si prizadevajo, da bi imeli vsi minimalne plače, želijo obdavčiti vse, ki so varčevali za lastne nepremičnine, ter sprejemajo ukrepe, ki še krepijo centralizacijo in finančno siromašijo občine. SDS pa na drugi strani zagovarja hitrost, suverene in neodvisne posameznike, ugodnejše pogoje za gospodarstvo, meritokracijo in se zaveda, da brez konkurence ni napredka. Zagovarjajo tudi politiko, v kateri si lahko čim več posameznikov zgradi lasten dom. Strokovni svet je tudi že pripravil vladni program za naslednje mandatno obdobje, temelj katerega je blaginja slovenskega človeka, je še navedel Janša. Zbranim se je zahvalil tudi za oddani glas na nedavnem referendumu o dodatkih k pokojninam umetnikov, referendumski izid pa je označil za pomembno zmago, »s katero se je reševalo slovensko kulturo«. O tem, za kaj je v resnici šlo, preberite v komentarju našega novinarja Gregorja Butale.
Janša: Goloba pozno zvečer povprašajte o ministrstvih
Prvak največje opozicijske stranke se je znova obregnil tudi ob povečanje števila ministrstev, ki jih je sicer SDS neuspešno oporekala na začetku mandata z zakonodajnim referendumom o zakonu o vladi. “Tranzicijska levica v Sloveniji je v tem mandatu bistveno povečala število ministrstev in drugih enot javne uprave in birokracije. Rekli so, da to ne bo povzročilo dodatnega zaposlovanja in da bo njihovo delo bolj uspešno. Če danes srečate predsednika aktualne vlade bolj pozno zvečer in ga prosite, naj našteje vsa ministrstva vlade, jih ne bo znal. Ker jih je preveč,” se je pošalil Janša. Levemu polu je še očital, da namesto stvarnih problemov v ospredje potiska ideologijo in da želi recimo razgraditi družino. Janša je v govoru kot primer ideologije omenil tudi globalno segrevanje in Narodnoosvobodilni boj: “Levica terja spremembe zaradi ideologije, na primer zaradi globalnega segrevanja, češ, sicer se bomo jutri vsi potopili. Ali pa zaradi zmage NOB. Mi na drugi strani zagovarjamo spremembe, ki so potrebne za to, da se izboljša položaj ljudi”
V nosilni resoluciji kongresa, naslovljeni Vzemi državo nazaj. Tvoja je., je sicer med drugim zapisano, kako je treba zaščititi svobodo govora, volilno pravico državljana, pravico do poštenega sojenja, spol kot naravno kategorijo – oče je moški in mati je ženska, pravice otrok v obrambi pred LGBT-ideologijo v šolah. Janša se je sicer tudi v govoru obregnil v identitetno politiko levice oziroma tako imenovano prebujenstvo, za katero meni, da gre za neposreden napad na znanost in razsvetljenstvo.
Glasovali vsi člani stranke
Največja opozicijska stranka je predsednika tokrat prvič volila po spremenjenih določbah statuta, ki po novem določajo, da vodjo stranke neposredno in tajno volijo vsi člani z glasovalno pravico na volilnih občinskih konferencah, ki jih skliče izvršilni odbor SDS. Te so potekale 8. maja. Ker je bil Janša tudi tokrat edini kandidat, so člani na glasovnici svojo podporo izrazili le z glasovanjem za ali proti. Za predsednika SDS je sicer skladno s statutom izvoljen kandidat, ki prejme večino glasov vseh članov SDS, ki so glasovali. Janša je imel v več kot treh desetletjih doslej le enkrat protikandidata, in sicer leta 1993, ko se je prvič potegoval za to funkcijo. Tedaj je za mesto predsednika kandidiral še Andro Ocvirk, ki ga je podprlo 12, Janšo pa 198 od skupaj 216 članov kongresa.
"Janez Janša je s svojim delom dokazal, da je lahko še z lahkoto en mandat predsednik. Je tako fizično, psihično kot politično eden najbolj stabilnih politikov v Sloveniji in zato je tudi bila med članstvom izražena volja, da je samo on kandidat za predsednika, ki bo danes tudi verjetno potrjen," je glede pomanjkanja kandidatov za predsednika stranke pred začetkom kongresa dejal poslanec SDS Tomaž Lisec. Pričakuje, da bodo danes tudi s programom dokazali, da so v Sloveniji trenutno najmočnejša stranka na terenu. "Mi zaradi ljudi ne menjamo svojega programa, naš program je jasen že zadnjih 30 let," je dejal Lisec. Za razliko od novih strank, "ki obljubljajo skoraj nebesa na zemlji", nato pa se izkaže, da "postanemo neka mlakuža različnih preigravanj različnih novih političnih obrazov". Retorika SDS je enostavna - povedati ljudem resnico, čeprav "včasih zaboli", je dejal.
Kangler še ima voljo do politike
Nekdanji župan Maribora Franc Kangler je ob prihodu na kongres na vprašanje, kaj meni o stanju v državi, dejal, da tega nima smisla komentirati, saj da slovenska republika tako nizko in plitko, kot je danes, še ni bila. Izpostavil je, da je SDS pripravljena prevzeti odgovornost vodenja države na naslednjih volitvah. Kakšna naj bi bila njegova vloga? "To morate vprašati predsednika. Sam znova kandidiram za poslanca v Mariboru," je dejal. In pristavil: "Sem še vedno zelo mlad, poln energije, vsak dan sekam drva in delam na motorni žagi. Leta 1991 me nihče ni vprašal, ali sem pripravljen umreti za državo – bil sem pripravljen umreti, in tudi sedaj mi ni vseeno, kam gresta država in svet. Tisti, ki nosimo v srcu Slovenijo, je potrebno, da se ponovno izpostavimo."
Zbrane je nagovoril tudi Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož, ki je stranki za kongres posodil športno dvorano Hardek. Izpostavil je, da je Ormož znan po trdem delu, poštenih ljudeh, prekrasni pokrajini in seveda odličnem vinu. Ter da je mesto ob Dravi zaradi lege ob meji odigralo tudi pomembno vlogo med osamosvojitveno vojno. "Zbrali smo se v času, ko Slovenija potrebuje stranko, ki ne bo poznala na malega človeka. SDS je že več kot 30 let glas tistih, ki verjamejo v vrednote, kot so poštenost, domoljubje, odgovornost, varnost in tradicionalno družino. Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji kongresa, ki se trudite za boljše čase v naši državi." Uvodne nagovore je, kot že omenjeno, pospremil tudi pester kulturni program, vključno z nastopi kvinteta S.O.S., pevk gasilske zveze Ormož in folklorne skupine.
