Od maja 2022 so po svetu zaznali že več kot 3200 okužb z virusom opičjih koz, od tega v Sloveniji devet. Dejansko število je gotovo bistveno višje, in sicer zaradi stigme in ker je bolezen pogosto težko prepoznati. Ponekod v Evropi so že začeli cepiti najbolj izpostavljene prebivalce.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so minuli teden prejeli dve prijavi opičjih koz. Skupno število potrjeno obolelih je tako naraslo na devet, pri večini je bil potek obolenja blag. »Okuženi so bili v času inkubacije bolezni večinoma v tujini oziroma so imeli stik z osebo, ki je bila nedavno v tujini,« pojasnjujejo na NIJZ.
Cepljenje proti črnim kozam je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije okoli 85-odstotno učinkovito. Odločitve o cepljenju najbolj izpostavljenih prebivalcev, ki se je v nekaterih evropskih državah že začelo, v slovenskem zdravstvu še niso sprejeli. Usmeritve bo skupina za cepljenje pri NIJZ, ki jo vodi infektologinja Bojana Beović, določila v začetku julija. »Potek opičjih koz je videti blag, kar pa ne izključuje posameznih hudih primerov, ki se bodo pojavili ob večjem številu okuženih,« ugotavlja Bojana Beović.
V poštev bi prišlo cepivo proti črnim kozam tretje generacije, je pojasnila. Ker pa vsebuje živ oslabljen virus, ni primerno za imunsko oslabele osebe, pri katerih bi lahko pričakovali težji potek bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija in Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni odločitev prepuščata državam, je spomnila Beovićeva. »Vsekakor ne bo šlo za splošno cepljenje. Ogrožene skupine bodo morale biti skrbno izbrane.«
Evropska unija je ta mesec podpisala dogovor s farmacevtsko družbo Bavarian Nordic o dobavi 110.000 odmerkov cepiva proti črnim kozam. Število odmerkov za posamezno državo bo odvisno od števila prebivalcev, je poročala tiskovna agencija Reuters, prednost bodo imele tiste z več okuženimi. Nekatere države, na primer Nemčija, cepivo kupujejo tudi na lastno pest, ponekod pa so izpostavljeni posamezniki že dobili dostop do take zaščite.
V Franciji in Veliki Britaniji so cepljenje zdravstvenim delavcem in drugim ogroženim posameznikom ponudili že maja. Na odgovor ministrstva za zdravje, kdaj bo cepivo prispelo v Slovenijo in koliko ga bo na voljo, še čakamo.
Izpuščaj kot pri
komarjevem piku
V UKC Ljubljana doslej še niso hospitalizirali okuženega z opičjimi kozami. Kadar so simptomi blagi, pa je toliko bolj pomembna epidemiološka anamneza, so spomnili v največji slovenski bolnišnici.
Ali bodo v zdravstvu okužbo ugotovili, je torej odvisno tudi od vprašanj, ki jih zdravnik zastavi bolniku. Pa tudi od tega, ali okužena oseba ob simptomih sploh naveže stik z zdravstveno službo in kaj ji ob tem pove. Da je okužbo včasih vse prej kot enostavno prepoznati, razkriva izkušnja Alexandra Winterja iz Nemčije. Svojo kalvarijo z opičjimi kozami je podrobno opisal na družbenem omrežju twitter. Prvi simptom okužbe pri njem je bilo draženje v grlu in neproduktiven lajajoč kašelj, ki je postajal vse hujši. Sprva je pomislil na covid, se dvakrat samotestiral in bil negativen. Sledili so utrujenost, glavobol in bolečine v sklepih. Ko je 36-letni Nemec na spolovilu opazil srbeči rdeč izpuščaj, je najprej posumil na komarjev pik; na opičje koze niti pomislil ni. Začelo ga mraziti, visoka vročina in hud glavobol sta nato vztrajala več dni. Po telesu je čez čas odkril še več srbečih izpuščajev. »Brez zdravnika izpuščajev nikakor ne bi mogel pripisati opičjim kozam,« je zapisal Winter. Njihov videz ni bil namreč niti približno podoben izpuščajem, ki jih je najti na spletu.
Šele ko je odkril večjo nenavadno rano na spolovilu (»kot da bi me v penis zadela šibra«), je pomislil na spolno prenosljivo bolezen in obiskal osebnega zdravnika. Prva diagnoza je bila sifilis; iz previdnosti je zdravnik naročil dodatne preiskave, med drugim na opičje koze. Dva dni kasneje je prišel rezultat testa PCR. Bil je pozitiven. Lokalni zdravstveni urad je Winterju predlagal izolacijo na domu, ki je trajala tri tedne od pojava simptomov. Svetovali so mu še, naj delodajalcu ne sporoči diagnoze, »da ne bi širil panike«. Vseeno je poklical svojega nadrejenega.
Ne ve, kje se je okužil
Winter ne ve, kje in kako se je okužil. Vse osebe, s katerimi je pred tem imel spolne odnose, potrjeno niso imele opičjih koz, niti niso nikogar poznale, ki bi zbolel. V pogovoru za Spiegel Online je Nemec ocenil, da se je verjetno okužil z dotikom kontaminirane površine, po vsej verjetnosti pri vadbi joge, pri kateri je uporabljal skupnostno podlago za telovadbo.
Klinični potek opičjih koz je običajno blag, pravijo na NIJZ. Simptomi bolezni so povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Pri nedavno odkritih potrjenih primerih poročajo o pojavu izpuščajev na področju genitalij. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki kasneje odpade. Inkubacijska doba bolezni je običajno od šest do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna.
Christian Hoffmann je internist in specialist za HIV v hamburškem centru za nalezljive bolezni. Doslej je zdravil že več kot 20 bolnikov z opičjimi kozami. Tudi on opaža, da so kožne spremembe pri okuženih lahko zelo subtilne. »Trenutno je največji problem, da mnogi zdravniki preprosto ne pomislijo na opičje koze,« je dejal v pogovoru za Spiegel Online. Zato utegne biti število neprepoznanih okužb zelo veliko. Njegovi pacienti so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. »Vendar to ne pomeni, da se virus v prihodnosti ne bi mogel razširiti na druge skupine prebivalstva,« je prepričan. Skrbi ga, da so pri približno desetih bolnikih virus zaznali v žrelu, kar nakazuje na možnost, da se virus prenaša tudi kapljično ali aerosolno.
Zamujeni trenutek
Hoffmanna skrbi tudi, da se utegnejo opičje koze uveljaviti kot spolno prenosljiva bolezen zunaj Afrike in da smo že zamudili trenutek, ko bi bilo virus še mogoče popolnoma ustaviti. Iz izkušenj še ugotavlja, da tisti, ki so bili v 70. letih cepljeni proti črnim kozam, ne uživajo zanesljive zaščite pred okužbo z opičjimi kozami.
Letos so v 50 državah registrirali že več kot 3200 primerov okužb z opičjimi kozami. V trenutnem izbruhu resen ali smrtni potek bolezni doslej ni bil običajen. Posebna strokovna skupina Svetovne zdravstvene organizacije je v soboto ocenila, da sta razsežnost in hitrost izbruha bolezni skrb zbujajoča. Kljub hitremu širjenju pa opičje koze še ne predstavljajo nevarnosti za globalno javno zdravje, kar je sicer najvišja stopnja opozorila, ki ga izda WHO. Tako opozorilo je bilo doslej izdano šestkrat, in sicer zaradi epidemije prašičje gripe (2009), epidemije ebole v zahodni Afriki (2013 do 2015), otroške paralize (od leta 2014), epidemije ebole v Demokratični republiki Kongo (2018 do 2020), epidemije zike (2016) in pandemije covida-19 (od 2020).
