Po podatkih državne volilne komisije, objavljenih danes ob 6.20, je bilo preštetih 99,98 odstotka glasovnic. Proti ukinitvi prispevka je glasovalo 461.765 volilcev, za pa 461.073.
Foto: Luka Cjuha
Nočni preobrat pri RTV-prispevku, Janša pa o »kozmičnem dežju«
Pri referendumu o RTV-prispevku se je razmerje čez noč obrnilo. Po jutranjih neuradnih izidih je proti ukinitvi 50,04 odstotka glasov, za pa 49,96 odstotka. Nasprotniki ukinitve imajo le 692 glasov prednosti. Izid še ni dokončen, saj lahko razmerje spremenijo glasovi po pošti iz Slovenije in tujine.
Po podatkih državne volilne komisije (DVK), objavljenih danes ob 6.20, je bilo preštetih 99,98 odstotka glasovnic. Proti ukinitvi prispevka je glasovalo 461.765 volilcev, za pa 461.073. Referenduma so se udeležili 925.903 volilci, udeležba je bila 54,55-odstotna. Še ponoči so bili v rahli prednosti zagovorniki ukinitve, z vnosom dodatnih podatkov pa se je razmerje obrnilo.
Tudi skoraj vse preštete glasovnice še ne pomenijo končnega izida. Okrajne volilne komisije bodo danes po 12. uri prištele glasove, prispele po pošti iz Slovenije. Izid glasovanja po pošti iz tujine bodo ugotavljali 19. oktobra. Na DVK za STA niso znali povedati, koliko glasovnic še pričakujejo, saj prijava za glasovanje po pošti še ne pomeni, da je volilec glas tudi oddal.
Polni RTV-prispevek za gospodinjstvo znaša 14,02 evra na mesec oziroma 168,24 evra na leto.
Po nočnem preobratu v izidu referenduma o RTV-prispevku se je na omrežju X oglasil tudi premier Janez Janša. Omenil je »kozmični dež« in zatrdil, da je veliko okrajnih volilnih komisij nezakonito imenovanih. »Kot pri DZ volitvah,« je dodal.
Kozmični dež ter veliko število nezakonito imenovanih Okrajnih volilnih komisij. Kot pri DZ volitvah.
Na jutranji preobrat se je odzvala nekdanja ministrica za kulturo Asta Vrečko iz Levice. »Upam, da bo vlada dojela sporočilo ljudi: Ne dotikajte se našega skupnega,« je zapisala. Po njeni oceni Janševi vladi tudi tokrat ni uspel »desant« na RTV Slovenija. Poudarila je, da so ljudje podprli radijske in televizijske programe, glasbene, športne, otroške in mladinske vsebine, oddaje o znanosti in živalih ter skrb za slovenski jezik, manjšine in ljudi z okvarami sluha ali vida. Spomnila je tudi na informativni program in spletni portal MMC. Ob tem je opozorila, da ima vlada že pripravljen predlog zakona, s katerim bi ukinila sedanjo upravo in spremenila imenovanje vodstva RTV.
Foto: STA
Že pred jutranjim preobratom sta Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije ocenila, da tesen izid ob visoki udeležbi vladi ne daje jasnega mandata za spreminjanje financiranja javnega medija brez javne razprave in vključevanja strokovnjakov. Prehod na proračunsko financiranje ali neobvezni prispevek bi po njunem opozorilu RTV izpostavil večjim političnim in komercialnim pritiskom, če ne bi zagotovili predvidljivega, stabilnega in zadostnega financiranja. Generalna sekretarka društva Špela Stare je tesen izid ocenila kot zmago za javni medij in slovenski javni prostor. Poudarila je, da je velik del volilcev pripravljen še naprej plačevati prispevek, čeprav ga marsikdo težko plača. Predstavnica sindikata Helena Milinković pa je ponovila poziv ministrstvu za kulturo, naj predlog sprememb zakona o RTV umakne iz vladne procedure. Po oceni sindikata je v nasprotju z odločbami ustavnega sodišča, evropsko zakonodajo in temeljnimi ustavnimi pravicami.
Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak je tesen izid ob po njeni oceni populistično zastavljenem vprašanju označila za veliko spodbudo in nagrado za ustvarjalce programa. »Za nas tak rezultat pomeni to, da politika nima legitimne odločitve volilcev za sabo, da lahko ukine RTV-prispevek,« je poudarila. Prispevek je označila za edini stabilni vir financiranja zavoda in spomnila, da je bil po njenih besedah v 12 letih povišan le enkrat. Redno usklajevanje njegove višine bi po njeni oceni omogočilo več vlaganj in zmanjšalo potrebo po dodatnem sofinanciranju. Opozorila je, da je bila hiša več let zanemarjena in da vanjo niso dovolj vlagali.
Politiko obeh strani je pozvala k dogovoru o tem, kakšen javni medijski servis potrebuje Slovenija. Kampanja je po njenih besedah pokazala veliko zanimanje javnosti za RTV, zato ji je treba prisluhniti in programe nadgraditi. Zahvalila se je tako volilcem, ki so glasovali proti ukinitvi, kot tistim, ki so jo podprli. Podporo javnosti razume kot odgovornost in zavezo za dobro delo. Posebej pa se je zahvalila nevladnim organizacijam. »Zahvaljujem se vsem predstavnikom nevladnih organizacij, ki so opravili delo opozicije in dopolnjevali naše delo,« je dejala.
Foto: Delo
Igor Vobič: Vlada nima legitimnosti za ukinitev prispevka
»Rezultat referenduma vladajoči politiki ne daje legitimnosti za ukinitev RTV-prispevka in spreminjanje modela financiranja RTV Slovenija,« za Dnevnik ocenjuje Igor Vobič, redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Po njegovem je sporočilo tesnega izida jasno ne glede na to, katera stran bo na koncu dobila več glasov. »Tesen rezultat posvetovalnega referenduma – ne glede na to, na katero stran je nagnjen – bi bil v demokratičnem političnem okolju jasno sporočilo oblasti, naj se večjih sprememb ne loteva.« Vendar zaradi odnosa vladajoče politike do javne radiotelevizije ne izključuje nadaljnjih poskusov spreminjanja njenega financiranja. Opozarja, da je predlog Resnice za ukinitev prispevka še vedno v zakonodajnem postopku. Predvideva prehod na proračunsko financiranje, vendar po Vobičevi oceni brez ustreznih varovalk za finančno stabilnost in institucionalno neodvisnost RTV. Referendumski izid torej sam po sebi ne preprečuje nadaljevanja obravnave tega predloga.
Vobič opozarja tudi na ločeno novelo ministrstva za kulturo, ki je bila tik pred referendumom poslana v vladno proceduro. Po njegovi oceni korenito posega v upravljanje in vodenje RTV ter povečuje vpliv vladajoče politike. »Kritik in opozoril stroke in poklicnih združenj niso upoštevali. Namera tako ostaja povsem jasna,« poudarja. Vlada bi imenovala šest od sedmih članov nadzornega sveta, ta pa bi poleg nadzora nad denarjem imenoval in razreševal generalnega direktorja ter sprejemal statut zavoda. Vobič problem vidi tudi v predlaganih spremembah financiranja manjšinskih programov in glasbene produkcije. Te bi po njegovi oceni pomemben del prihodkov RTV podredile proračunski razpoložljivosti in volji vladajoče večine oziroma »periodičnim političnim preigravanjem«. »Kljub rezultatu referenduma, ki ima močno simbolno težo, je pred RTV Slovenija izjemno zahtevno obdobje,« opozarja. Negotovost glede novih političnih posegov bi lahko dodatno otežila delovanje zavoda, ki se že spoprijema z globokimi strukturnimi in razvojnimi težavami.
RTV po njegovem nujno potrebuje organizacijske spremembe, tehnološke in programske inovacije, tesnejše vezi z občinstvom ter dolgoročno razvojno strategijo. »Toda za takšen razvoj potrebuje stabilne in zadostne materialne pogoje, institucionalno avtonomijo in vodstvo, ki se lahko namesto z nenehnimi političnimi posegi ukvarja s prihodnostjo javne radiotelevizije.«
Prispevek za zdaj ostaja obvezen
Volilci so v nedeljo odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« Glasovali so torej o odpravi obveznega prispevka, vprašanje pa ni določalo, kako bi zavod financirali po njegovi morebitni ukinitvi. Ker je bil referendum posvetovalen, njegov izid za državni zbor ni pravno zavezujoč, ima pa politično težo. Za ukinitev prispevka bi morali poslanci spremeniti zakon. Do takrat obveznost plačevanja ostaja.
Predlog za razpis referenduma so 23. julija vložili poslanci SDS, poslanske skupine NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice. V SDS so obljubljali razbremenitev gospodinjstev ter drugačen način financiranja, ki bi od javnega medija zahteval večjo odgovornost, preglednost in gospodarno porabo denarja.
Polni RTV-prispevek za gospodinjstvo znaša 14,02 evra na mesec oziroma 168,24 evra na leto. RTV Slovenija je leta 2025 iz prispevka dobila 109,59 milijona evrov, kar je predstavljalo 69,3 odstotka vseh njenih prihodkov. Oglaševanje je prineslo 14,23 milijona evrov. Ob odpravi prispevka bi morala RTV glavnino denarja dobiti drugje ali zmanjšati obseg svojega dela.
Predlog zakona za ukinitev prispevka je v državnem zboru že od novembra 2025. Na pobudo Resnice ga je vložila skupina 17.671 volilcev. Predvideva financiranje iz državnega proračuna in drugih virov, program racionalizacije poslovanja ter zmanjšanje števila zaposlenih na 1500 v petih letih. Obravnavo so na predlog Resnice odložili do časa po referendumu.
Ministrstvo svoj predlog vložilo že pred referendumom
Ministrstvo za kulturo je že pred nedeljskim referendumom v vladno proceduro poslalo svoj predlog novele zakona o RTV Slovenija. Ta spreminja predvsem upravljanje zavoda, ukinitev obveznega RTV-prispevka pa vanj ni vključena.
Štiričlansko upravo bi zamenjal generalni direktor, ki bi ga imenoval in razreševal nadzorni svet. Šest od sedmih članov tega sveta bi imenovala vlada, enega pa zaposleni. Nadzorni svet bi odločal tudi o finančnem načrtu zavoda. Ob uveljavitvi zakona bi prenehali mandati sedanjih članov sveta RTV, finančnega odbora in uprave.
Novinarske organizacije opozarjajo, da bi takšna ureditev povečala politični vpliv na RTV, zato zahtevajo umik predloga. Evropski akt o svobodi medijev od držav zahteva varovanje uredniške neodvisnosti javnih medijev ter ustrezno, vzdržno in predvidljivo financiranje na podlagi preglednih in objektivnih meril, določenih vnaprej.
