Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo preverjal, ali so se pacienti, čakajoči na endoprotezo kolena, pripravljeni odpraviti tja, kjer bi bili na vrsti prej. Predstavniki območnih enot ZZZS jih bodo po telefonu vprašali tudi, ali še potrebujejo poseg, oziroma, ali že imajo termin zanj. Pri tej operaciji je povprečna čakalna doba za prvi prosti termin s stopnjo nujnosti »redno« več kot leto in pol, je razvidno iz zadnje objave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Ugotavljajo tudi ažurnost
Na ZZZS nameravajo po tej poti pridobiti podatke za učinkovitejše upravljanje čakalnih dob, so pojasnili. Prvi klici so že pokazali na napake na čakalnih seznamih, so nam potrdili.
Namen njihove trenutne aktivnosti ni preusmerjanje pacientov, priporočanje posameznih izvajalcev ali obljubljanje terminov zdravstvenih storitev, so poudarili. S pogovori s pacienti želijo pridobiti podatke za analizo stanja in pripravo ukrepov, ki bi lahko prispevali k skrajševanju čakalnih dob, so pristavili. Tako poskušajo ugotoviti ažurnost čakalnih seznamov, zanima jih tudi, kolikšen je delež pacientov, ki posega v resnici ne potrebujejo več ali pa so ga že opravili.
V primeru pripravljenosti posameznika na obravnavo pri drugem izvajalcu bodo preverjali tudi, kaj vpliva na odločitve čakajočih. Na primer tudi to, ali se prebivalci odločajo glede na geografsko oddaljenost. Tovrstne telefonske stike bodo navezovali do konca avgusta, so sporočili. Na ZZZS pričakujejo, da bo omenjeni pilotni projekt pomemben korak k večji preglednosti čakalnih seznamov. Od preverjanja, kakšne so resnične razmere, si obetajo učinkovitejše načrtovanje ukrepov. Lotili so se tudi celovite prenove upravljanja čakalnih dob, so izpostavili.
Da si želijo pri tovrstnih podatkih več transparentnosti, je generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo izpostavil že v lanskem intervjuju za Dnevnikov Objektiv. Takrat je omenil tudi cilj, da bi lahko bolniku v prihodnje neposredno ponudili možnost zdravljenja tam, kjer bo zagotovo hitro na vrsti.
Dolgoletne težave s podatki
Spomnimo, zdravstvene oblasti že leta iščejo pravo formulo za skrajševanje čakalnih dob, dosedanji ukrepi pa niso prinesli trajnega uspeha. Ena ključnih težav, na katero so vedno znova naleteli v zdravstvenem resorju, so bili nezanesljivi podatki o čakalnih dobah in številu čakajočih.
Tudi čakalne sezname so poskušali v zdravstvu posodabljati po več različnih poteh. Leta 2021 se je na primer izkazalo, da so številni uradno čakajoči bolniki pravzaprav že prišli do zdravljenja, a to ni bilo zabeleženo. Omejen je bil tudi uspeh ponujanja novih, hitrejših terminov. Pri analizi, zakaj čakalni seznami niso odraz resničnih razmer, so na ministrstvu za zdravje v omenjenem obdobju zaznavali težave v celotnem procesu. Ta sega od napotnice pa do prenosa informacij bolnišnic in koncesionarjev na NIJZ, kjer objavljajo podatke o čakalnih dobah.