Svet za nacionalno varnost v širši sestavi – v njem delujejo tudi predstavniki opozicije – se je na včerajšnji seji, posvečeni slovenskemu članstvu v varnostnem svetu, seznanil s političnimi prioritetami, ki jih bo imela Slovenija v varnostnem svetu, hkrati pa se je zavzel, da se v dvoletnem obdobju članstva posveti predvsem podnebnim spremembam, vodni krizi, preprečevanju konfliktov in zaščiti civilistov. Prav tako bosta za Slovenijo pomembni temi v varnostnem svetu vodna diplomacija in umetna inteligenca.

Zavezništva za
uresničevanje ciljev

Zunanja ministrica Tanja Fajon je članom sveta za nacionalno varnost (Snav) predstavila politične prioritete slovenskega članstva v varnostnem svetu. Do opazovalnega statusa v varnostnem svetu, nekakšne predpriprave na članstvo, Slovenijo ločita še dobra dva meseca. Že z oktobrom in ne šele s prvim januarjem prihodnje leto, ko bo Slovenija tudi uradno postala nestalna članica varnostnega sveta, pa se bo država, kot se je izrazila Fajonova, morala ukvarjati z vsemi krizami tega sveta.

»Za nas sta najbolj pomembna mir in stabilnost. Prizadevali si bomo za trajen in pravičen mir v Ukrajini, za stabilnost Zahodnega Balkana, ki je geopolitično igrišče za velike akterje Kitajsko, Rusijo, Turčijo,« je dejala Fajonova. V Snav so razpravljali o zavezništvih, ki jih bo Slovenija sklepala v obdobju članstva v varnostnem svetu, in tudi, kaj sodelovanje v varnostnem svetu nasploh pomeni za državo. Zavezništva bodo pomembna za iskanje napredka pri vprašanjih pravic žensk, miru, varnosti ter stabilnosti in zaščite civilistov.

Priprave na morebitne grožnje

Tema včerajšnjega sestanka je bilo tudi vprašanje varnosti države v obdobju dvoletnega članstva v varnostnem svetu. Kot je dejal državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost Andrej Benedejčič, bistvenih sprememb za nacionalno varnost oziroma ogroženost države ne pričakujejo, kljub temu pa bodo državni organi pozorni na kakršne koli spremembe, je še dodal.

A ker so članice varnostnega sveta pogosto tarča kibernetskih napadov iz tujine, je mogoče kaj takšnega pričakovati tudi pri nas. »Pripravljeni moramo biti na kibernetske in hibridne grožnje. Vse članice varnostnega sveta so tarča napadov,« je dejala zunanja ministrica in pristavila, da morajo biti v pripravljenosti tako protiobveščevalna dejavnost kot tudi politični akterji in odločevalci, ki morajo vedeti, kaj grožnje so. »Slovenija bo v tej novi arhitekturi na svetovnem zemljevidu bistveno večja tarča, kot je bila v preteklosti,« si ni delala utvar Fajonova, člani Snava pa so pozvali tudi k ustrezni informacijski pripravljenosti države na morebitne kibernetske napade.

Za trajen in pravičen
mir v Ukrajini

Slovenske prioritete v varnostnem svetu bodo podnebna, energetska in prehrambna varnost, prav tako pa bo mednje sodilo tudi vsesplošno zavzemanje za mir. In Ukrajina bo poleg Zahodnega Balkana eno ključnih območij, ki jim bo pozornost posvečala Slovenija. Tako Benedejčič kot Fajonova sta sicer opozorila, da Slovenija v varnostni svet vstopa v času močne polarizacije varnostnega sveta. A to dejstvo po oceni Benedejčiča daje tudi priložnost okrepljenemu delu nestalnih članic.

Da naj se Slovenija zavzema za trajen in pravičen mir v Ukrajini, so včeraj državo zavezali tudi člani Snav. »Pričakujem, da bo Slovenija zaprošena za svoje mnenje, ko gre za rusko agresijo v Ukrajini. Ves čas bomo vztrajali, da si želimo trajnega in pravičnega miru v Ukrajini. In to bo naše vodilo,« je dejala Fajonova in vnovič poudarila, da si Slovenija želi sodelovati pri iskanju mirne in trajne mirovne rešitve za Ukrajino. »Upam, da bomo v naslednjih dveh letih priča končanju vojne v Ukrajini,« je še pristavila.