Ministrstvo za solidarno prihodnost poleg zakona, s katerim namerava za gradnjo javnih najemnih stanovanj v prihodnjih desetih letih nameniti milijardo evrov, pripravlja tudi novelo stanovanjskega zakona. Z njo želi urediti status neprofitnih stanovanjskih organizacij, predvidene so tudi spremembe glede dodeljevanja javnih najemnih stanovanj v najem, da bodo ti postopki hitrejši in da bodo omogočili pravično dodeljevanje. Prav tako osnutek novele, ki je še v usklajevanju in naj bi šla v javno obravnavo sredi marca, prinaša spremembe obračuna neprofitnih najemnin. Te se bodo predvidoma znatno povišale, sploh ko govorimo o starejših javnih stanovanjih. Zaradi prenizkih najemnin mnogi skladi in občine namreč ne zmorejo vzdrževati obstoječih stanovanj in jih odprodajajo, kar zmanjšuje že tako pomanjkljiv javni fond.
Za koliko se utegnejo dvigniti najemnine po sedanjem predlogu? »Pogovori o uskladitvi najemnin še potekajo,« pravijo uradno na ministrstvu. Po naših neuradnih informacijah pa bi se lahko danes najvišje neprofitne najemnine dvignile za približno desetino, spodnje najemnine za starejši del fonda pa tudi za več kot polovico. V novejšem oziroma novem 50 kvadratnih metrov velikem stanovanju bi to recimo pomenilo dvig najemnine s 325 na 365 evrov, torej za 40 evrov. Medtem ko bi najemnik enako velikega starejšega stanovanja namesto dosedanjih 175 evrov lahko plačeval na primer od 250 do 275 evrov. Na tak način bi se lahko prihodki skladov dvignili za 20–40 odstotkov. Opozarjamo, da gre za pavšalne izračune. Natančna metodologija bo določena po usklajevanju s ponudniki neprofitnih stanovanj. Skladi in občine podražitve podpirajo, pravijo na ministrstvu.
