Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je konec junija objavilo stališča do pripomb na predlog DPN za nadgradnjo gorenjske proge na odseku Ljubljana-Kranj/Naklo. Na Mestni občini Kranj (MOK) so z mnenji države zadovoljni, saj so, kot so sporočili iz kabineta župana Matjaža Rakovca, pripravljavci DPN upoštevali večino njihovih pripomb in predlogov.
Na MOK so pojasnili, da je iz dokumenta po njihovih navedbah med drugim razvidno, da v Struževem ni več predvidena tovorna postaja, saj da jo država po novem načrtuje v Naklem. »Ostaja pa postajališče, ki bo po prepričanju občine močno olajšalo potovanje krajanom Struževega, saj bodo dobili neposredno in zelo hitro povezavo tako z novim potniškim terminalom v Kranju kot Ljubljano,« so navedli na MOK.
Na kranjski občini so ob tem spomnili še, da je MOK podala tudi več pripomb in predlogov glede nove potniške in avtobusne postaje v Kranju, tudi glede dvofazne izvedbe gradnje na območju novega potniškega terminala, pripravljavci DPN pa da so jim zagotovili, da bodo predlogi v največji možni meri upoštevani in usklajeni.
Zavrnili umestitev tira ob avtocesti
Nad stališči MNVP, ki so bila oblikovana skupaj s predstavniki ministrstva za infrastrukturo, direktoratom za železnice, žičnice in upravljanje prometa ter investitorjem - direktoratom za infrastrukturo, pa so zaskrbljeni v civilni iniciativi Občanom in okolju prijazna železnica (CI OPŽ). Poudarili so, da so svoje predloge in pobude podali temeljito ter jih vsebinsko in strokovno argumentirali, a »da je projektna skupina MNVP večino ključnih opozoril pavšalno zavrnila in jih ni upoštevala v nadaljnjem načrtovanju«.
V civilni iniciativi so razočarani, da država še vedno soglaša, da se tranzitni tovorni prometa med Ljubljano in Kranjem poveča na 150 do 180 vlakov dnevno. Ob tem so vnovič opozorili na nepovraten in trajen poseg v kmetijska in gozdna zemljišča ter vodovarstveno območje in spomnili, da načrtovana trasa železnice poteka skozi gosto poseljena in okoljsko občutljiva območja v občinah Ljubljana, Medvode, Škofja Loka in Kranj.
Država je z vidika okolja in ekonomike zavrnila tudi predlog CI OPŽ za umestitev nove dvotirne mednarodne proge v koridor ob avtocesti, pri čemer bi se obstoječi tir ohranil kot primestna železnica, z več postajami in večjo frekvenco vlakov.
Pristojne pozvali k boljši razvidnosti
V CI OPŽ so še izpostavili, da pristojni namerno zavajajo javnost, ko zatrjujejo, da s predlaganim DPN bližajo javni železniški potniški promet ljudem. Prepričani so, da v resnici zmanjšuje število potniških postaj in jih oddaljuje od državljanov oziroma potnikov. Pristojne so zato ponovno pozvali, naj javno objavijo celovito finančno analizo železniške trase v avtocestnem koridorju, v nadaljevanju postopka pa zagotovijo transparentnost in ponovno vključitev strokovne in širše javnosti.
Eden od pobudnikov CI OPŽ in strojni inženir dr. Jože Duhovnik nam je zaupal, da gre za presplošne odgovore države na mnogo jasno napisanih problemov, kjer pa se hkrati odpirajo nova vprašanja, kot je industrijska cona na Laborah z ranžirno postajo, ki je sedaj premeščena iz Struževega na Labore.
»Bistveno vprašanje pa je, zakaj silijo tranzit od Naklega skozi Škofjo Loko in Medvode do Ljubljane, če pa je od Jesenic do Naklega trasa ob avtocesti?« se sprašuje Duhovnik. Povedal je še, da država načrtuje projekte za hitrosti vlakov do 160 kilometrov na uro, a da ob tem na račun davkoplačevalcev vseeno kupuje lokomotive, ki zmorejo hitrost do 200 kilometrov na uro.
Spomnimo še, da je osnovni cilj nadgradnje gorenjske železnice v dolžini približno 30 kilometrov povečanje prepustne in prevozne zmogljivosti proge z dograditvijo drugega tira. Država želi doseči tudi večjo stopnjo varnosti prometa, progo pa naj bi nadgradili za hitrosti do 160 kilometrov na uro za potniški promet in 100 kilometrov na uro za tovornega.
