Nadškofija Ljubljana je od države prejela novo, desetmilijonsko odškodnino. Vršilec dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Aleš Tolar nam je potrdil, da se ta znesek nanaša na nezmožnost rabe gozdov in deloma tudi drugih zemljišč na območju Pokljuke in Mozirja, ki so jih Nadškofiji Ljubljana upravni organi z več delnimi odločbami v last in posest vrnili v letih od 2013 do 2016. Nadškofija Ljubljana je v tožbi, ki jo je vložila spomladi 2018, od države sprva terjala nekaj več kot 13,4 milijona evrov odškodnine, tožbeni zahtevek pa nato povišala na dobrih 15,6 milijona evrov. Sklad ji je julija 2019 že plačal po njegovem nesporni del odškodnine, to je dobrih 6,7 milijona evrov glavnice in nekaj več kot 754.000 evrov zamudnih obresti. Zdaj je dodal še 7,3 milijona evrov glavnice in skoraj 2,8 milijona evrov zamudnih obresti. Samo ta odškodninska tožba je državo zaradi počasnega vračanja odvzetega premoženja stala blizu 17,6 milijona evrov, od tega dobrih 14 milijonov evrov glavnica, preostalo so zamudne obresti.

Gre za drugi najtežji denacionalizacijski finančni zalogaj, nanašajoč se na Nadškofijo Ljubljana. Najzajetnejšo odškodnino, skoraj 21,4 milijona evrov, za en sam zahtevek je sklad Nadškofiji Ljubljana z več delnimi nakazili izplačal v letih od 2016 do 2019. Tudi ta se je nanašal na del mozirskih in pokljuških gozdov, tožbo pa je Nadškofija vložila avgusta 2010. Cerkev je skladu leta 2011, ko ga je vodila sedanja kmetijska ministrica Irena Šinko, v mediaciji predlagala, da ji izplača 6,8 milijona evrov odškodnine. Če bi tedaj sklad privolil v to, bi ga ta zadeva skupaj z zamudnimi obrestmi stala okoli 8,1 milijona evrov ali dobrih 13 milijonov manj, kot je plačal na koncu, potem ko je Nadškofija Ljubljana nadaljevala tožbeni postopek pred sodiščem.

 

 

Sklad je zaradi drage izkušnje začel denacionalizacijskim upravičencem pred končno sodno odločitvijo izplačevati nesporne deleže dolga. S tem si znižuje vsaj zamudne obresti, če že v pravdah ni pretirano uspešen. Zgolj Nadškofiji Ljubljana je iz naslova nezmožnosti uporabe odvzetih zemljišč doslej izplačal več kot 46 milijonov evrov odškodnin in zamudnih obresti, od tega skoraj četrtino – dobrih enajst milijonov evrov – v tem letu. Dodajmo, da odškodnina za nezmožnost uporabe odvzetega premoženja upravičencem pripada od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do pravnomočne odločbe o vrnitvi premoženja, zamudne obresti pa začnejo teči že od dneva, ko je upnik zavezanca prvič pozval k plačilu odškodnine, in ne šele od dneva izdaje pravnomočne sodbe o pripadajoči odškodnini.

32 let denacionalizacijskih postopkov

Zakon o denacionalizaciji je začel veljati 7. decembra 1991, torej pred 31 leti. Predpisal je vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, če to ni mogoče, pa plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. Na prvi stopnji o denacionalizacijskih zahtevkih odločajo upravne enote in posamezna ministrstva. Upravni organi na prvi stopnji odločanja so prejeli skupno 39.715 denacionalizacijskih zahtevkov. Zadnjega je julija letos, torej po več kot treh desetletjih od uveljavitve zakona o denacionalizaciji, upravni enoti Ljubljana odstopilo sodišče. Pravnomočno je zaključenih 39.615 zadev ali 99,75 odstotka vseh, nerešenih jih je ostalo še sto, od tega 57 na prvi stopnji odločanja. V pritožbi na drugi stopnji ter na upravnem in vrhovnem sodišču skupaj je še 43 zadev.

Upravne enote bi morale v skladu s sprejetim načrtom končati denacionalizacijske postopke do 31. marca 2005. Zamujajo torej skoraj osemnajst let. Iz zadnjega, 80. poročila o poteku denacionalizacijskega procesa, ki ga pripravljajo na ministrstvu za pravosodje, izhaja, da so imele upravne enote 30. septembra 2022 nerešenih še 43 denacionalizacijskih zadev, od tega skoraj polovico na področju vračanja kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev. Konec septembra sta imeli največ nerešenih zadev, vsaka štiri, upravni enoti Ljubljana in Ptuj, rekorderka po dolgotrajnosti odločanja pa je mozirska upravna enota, ki eno zadevo rešuje že debelih trinajst let ali 156 mesecev.

Zamujajo tudi ministrstva

Ministrstvo za kulturo, ki na prvi stopnji odloča o denacionalizaciji stvari, zavarovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, ima še dvanajst nerešenih zadev na prvi stopnji in enajst zadev v pritožbi. Ministrstvo za okolje in prostor, ki na prvi stopnji odloča o vračilu premoženja, zavarovanega po predpisih o ohranjanju narave, ima na prvi stopnji še dve nerešeni zadevi in tri zadeve v pritožbi.

Ministrstva, ki pritožbe rešujejo na drugi stopnji, imajo, kot izhaja iz zadnjega denacionalizacijskega poročila ministrstva za pravosodje, skupno še devet nerešenih zadev, od tega kmetijsko sedem in okoljsko dve. Dodajmo, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na drugi stopnji odloča o pritožbah, ki se nanašajo na vračanje kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, ministrstvo za okolje in prostor pa o pritožbah, nanašajočih se na vračanje stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč.

Priporočamo