V okviru projekta Dober tek, študent! je NIJZ septembra 2023 izvedel vizualno oceno 35 študentskih obrokov, izbranih glede na najpogosteje unovčene študentske bone za prehrano. Rezultati so pokazali, da je povprečen obrok vseboval preveč živil z ogljikovimi hidrati in premalo zelenjave. Pri 31 odstotkih ponudnikov nista bila ponujena sadje in solata, ki študentu pripadata. Pri 37 odstotkih ponudnikov je bila na mizi prisotna solnica, dosoljevanje pa je eden večjih problemov prekomernega vnosa soli. Pri 26 odstotkih ponudnikov ni bilo ponujene vode, ki študentu pripada, oziroma je bila namesto nje ponujena sladka pijača. Rezultati kažejo torej potrebo po dodatnem usposabljanju zaposlenih v gostinstvu in večjem nadzoru tako pri izbiri ponudnikov kot tudi pri izvajanju njihove ponudbe.
Nadzor nad subvencionirano študentsko hrano
Poročilo raziskave pojasni, da ima približno četrtina študentov Univerze v Ljubljani prisoten že vsaj en dejavnik tveganja kroničnih nenalezljivih bolezni. Slabe prehranjevalne navade se odražajo tudi v neprimerni razporeditvi obrokov čez dan, izpuščanju obrokov, prekomernem uživanju maščob, sladkorja in soli ter nagnjenosti k hitremu prehranjevanju. K temu veliko prispeva tudi okolje, ki spodbuja uživanje energijsko goste hrane z večjo vsebnostjo maščob, sladkorja in soli, ter tako predstavlja enega glavnih vzrokov prekomerne telesne mase, debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Študenti se pretežno prehranjujejo zunaj doma, imajo omejene možnosti priprave lastnih obrokov, so nezainteresirani za zdrave izbire ali pa imajo (fizično, časovno, cenovno) omejeno dostopnost do zdravih obrokov. Kljub temu da država z namenom prispevati h kakovostnejšemu študiju in zdravju zagotavlja subvencionirano študentsko prehrano, pa dostopni podatki kažejo obrnjeno sliko. Študentska prehrana je sicer pestra, vendar pestrost ni porazdeljena v prid zdravim, uravnoteženim obrokom, obroki na študentske bone pogosto vsebujejo veliko maščob, soli, sladkorja in malo zelenjave, so pripravljeni z neprimernimi postopki priprave in so neprimernih porcij.
Trenutni sistem deluje tako, da zainteresirani ponudniki, ki želijo postati del sistema subvencionirane študentske prehrane, oddajo vlogo na javni razpis. Izpolnjevati morajo določene pogoje in zbrati zadostno število točk glede pestrosti obrokov, dodatnih hodov, vključenosti dietne ponudbe, vrednosti obrokov glede na ceno, oddaljenosti ponudnika ipd. Kljub temu sistemskemu situ se med ponudniki znajdejo tudi tisti, ki ne sledijo ciljem zagotavljanja uravnotežene in kakovostne ponudbe za študente, čeprav so se v prijavi k temu zavezali. Tudi trenutni sistem nadzora temelji na kontrolnem pregledu, kjer študent inšpektor preveri, ali se ponudnik prehrane drži ponudbe, s katero se je prijavil na javni razpis, ob tem pa nima ustreznega znanja in orodij, da bi preverjal tudi uresničevanje strokovnih prehranskih smernic.
