Iz podjetja Spar Slovenija so nedavno sporočili, da »kot prvi trgovec v Sloveniji« v celoti umikajo plastične vrečke za enkratno uporabo. Te bodo z novim letom nadomestili s plačljivimi biorazgradljivimi vrečkami in mrežastimi vrečkami za večkratno uporabo. »Lahke plastične vrečke so med desetimi najpogostejšimi odpadki, ki se znajdejo v naravi, in so velik okoljski problem. Dosedanja poraba plastičnih vrečk na naših oddelkih sadja in zelenjave je bila zelo visoka – izračunali smo, da bomo z zamenjavo teh vrečk na leto prihranili kar 105 ton plastike,« so se pohvalili v podjetju. Za paket dveh mrežastih vrečk za večkratno uporabo bo po njihovih navedbah treba odšteti 1,39 evra, za biorazgradljive vrečke pa 0,03 evra na kos.

Poleg umika zelo lahkih plastičnih vrečk na oddelkih sadja in zelenjave so, kot pravijo, manjšo porabo plastike dosegli tudi z optimizacijo embalaže nekaterih izdelkov, prav tako kupcem v vseh trgovinah omogočajo nakup z lastno embalažo na vseh postrežnih oddelkih, torej v delikatesi, mesnici in ribarnici. V večjih trgovinah omogočajo tudi nakup čistil in praškov na samopostrežnem avtomatu ter nakup oreščkov, suhega sadja, kosmičev, žitaric, stročnic ali testenin v rinfuzi oziroma z lastno embalažo.

E.Leclerc že dve leti brez plastike

Podobnih ukrepov se lotevajo tudi drugi trgovci. V E.Leclercu pravijo, da so plastične vrečke na oddelku sadja in zelenjave ukinili maja 2021, torej že več kot dve leti pred Sparom. Kot alternativo so kupcem ob tem ponudili brezplačne papirnate vrečke ter mrežaste vrečke iz bombaža. Plastične nakupovalne vrečke – torej tiste, ki smo jih v preteklosti celo brezplačno dobivali na blagajni – so v E.Leclercu ukinili že konec leta 2020. »Za kupljeno blago našim strankam ponujamo trajne vrečke iz jute (ki jo brezplačno zamenjamo, če jo stranka uniči), papirnate nosilne vreče, biorazgradljive vrečke ter nosilne kartonske škatle,« so nam povedali. Glede možnosti nakupa izdelkov z lastno embalažo pa v E.Leclercu pravijo, da še iščejo rešitev, ki bi ustrezala tako higienskim kot kakovostnim standardom embalaže.

Rinfuza še ni preveč priljubljena

V Lidlu in Hoferju se za ukinitev plastičnih vrečk na oddelkih sadja in zelenjave še niso odločili. »Biorazgradljive vrečke kot možna alternativa plastičnim so dražje, obenem njihova razgradnja prav tako ustvarja določen ogljični odtis v okolju,« so povedali v Lidlu. Kot so dodali, še vedno preučujejo najboljše možne alternative. Leta 2020 so sicer za nakup nepakiranega sadja in zelenjave kupcem ponudili trajnostne vrečke za večkratno uporabo iz blaga, ki so postale zelo priljubljene. Vse več je po njihovih besedah tudi kupcev, ki nakupujejo s svojo vrečko, sicer pa med vrečkami, ki so na voljo, kupci največ posegajo po papirnatih. »V nekaj trgovinah imamo v okviru posebne praznične ponudbe na voljo tudi nekaj nepakiranih izdelkov, predvsem oreščke. To kupcem omogoča večjo prilagodljivost glede količine nakupa, ne glede na to pa ocenjujemo, da tak način nakupovanja izdelkov pri naših kupcih ni preveč priljubljen,« so še dodali.

V Hoferju pravijo, da možnost uporabe brezplačnih lahkih plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo ohranjajo zaradi varnosti ravnanja z živili. Čeprav so biorazgradljive vrečke v trgovine uvedli že pred štirimi leti, lahke plastične vrečke po njihovih besedah ostajajo pogosta izbira, a kupci po njih posegajo vedno manj.

Breme sprememb
naj nosijo tudi trgovci

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) aktivnosti trgovcev, kot je ukinitev plastičnih nakupovalnih vrečk za sadje in zelenjavo, ocenjujejo pozitivno, a hkrati opozarjajo, da je treba o spremembah razmisliti tudi na strani trgovcev – in ne zgolj pri potrošnikih. »Plastične vrečke za sadje in zelenjavo so se pojavile, potem ko so praktično v vseh trgovinah ukinili prodajno osebje za sadje in zelenjavo, tako da ga mora potrošnik nabirati sam,« je spomnil Boštjan Okorn iz ZPS. Kljub ukinjanju plastičnih vrečk pri nekaterih trgovcih so lahke in zelo lahke nosilne vrečke po njegovih ocenah še vedno preprosto dostopne, vsaj na oddelku za sadje in zelenjavo. »Prav tako ni nobenih omejitev glede njihove uporabe. Vsak sadež posebej lahko teoretično naložimo v novo vrečko. Še več, kjer je na voljo alternativa, pa čeprav za enkratno uporabo, je plačljiva,« je opozoril. »Uporaba vrečke je za večino sadja in zelenjave skoraj obvezna. Upamo samo, da se je večina potrošnikov navadila, da šopa banan vendarle ne naložijo v vrečko.«

»Prostora za izboljšave je še veliko,« pravi tudi predsednica društva Ekologi brez meja Katja Sreš. »Največji vpliv imajo trgovci pri lastnih blagovnih znamkah, pri katerih lahko od dobaviteljev zahtevajo boljšo embalažo. Izpostavili bi predvsem umik plastične embalaže s številko sedem (kompozitni materiali, ki se ne reciklirajo) in umik izdelkov z namenoma dodano plastiko,« je opozorila. Učinki ukinitve brezplačnih plastičnih vrečk na blagajnah – ukrep, ki ga je Slovenija uvedla pred približno štirimi leti – so sicer po njenih besedah nedvomno že vidni. »Pred leti smo pri nas govorili o oceni 150 porabljenih plastičnih vrečk na prebivalca na leto, državni statistični urad za leto 2021 pa poroča o 81,5 vrečke na osebo. Še vedno pa je poraba nekoliko nad povprečjem EU in še daleč od Belgije, kjer državljani porabijo zgolj 5,4 vrečke na leto, in cilja na največ 40 lahkih vrečk na prebivalca do konca leta 2025.«

Sistem ni prilagojen alternativam

Katere pa so najboljše alternative plastičnim vrečkam za sadje in zelenjavo? »Najboljša alternativa je vsaka embalaža, ki jo lahko uporabimo večkrat. Za sadje ali zelenjavo bi bile primerne kartonske ali lesene gajbice, vrečke iz naravnih materialov, kot sta juta in bombaž, ali pa posebne posode, v katere bi naložili izbrane izdelke. Nobena od teh alternativ žal ni primerna za trgovine, kjer sadje in zelenjavo tehtajo šele na blagajni, pa tudi pri tehtanju na prodajnem mestu bi plačali nekaj centov samo za embalažo. Trenutni sistem prodaje dejansko ni prav dobro prilagojen alternativni embalaži,« nam je povedal Okorn.

Tudi biorazgradljive vrečke so po njegovih besedah še vedno izdelek, ki ga uporabimo samo enkrat, in zato niso idealna alternativa. »So pa lahko boljše od plastičnih, če jih pravilno odložimo. Težava je, ker marsikdo ravna napačno in jih odlaga med plastične odpadke, kar je lahko problem, ker takšne vrečke zmanjšajo trdnost reciklata. Takšne vrečke je treba odložiti v rjavo posodo za biološke odpadke, za večino namreč velja, da je lahko uspešno samo industrijsko kompostiranje,« je opozoril.