Pod okriljem Univerze v Ljubljani (UL) so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavili rezultate projekta Ultra, namenjenega posodabljanju visokošolskih študijskih programov v smeri večje digitalizacije in razvijanja trajnostnih kompetenc pri študentih in tudi zaposlenih.

Dogodek, ki so ga poimenovali Nova znanja za nove generacije, je bil namenjen promociji osveženih študijskih programov, nanj pa so povabili tudi zaposlene na osnovnih in srednjih šolah ter dijake. Po besedah prorektorice za študijske in študentske zadeve UL ter vodje Ultre prof. dr. Ksenije Vidmar Horvat ima projekt izjemne razsežnosti ter je po bolonjski reformi največja posodobitev oziroma najobsežnejša reforma univerze in ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Univerza je izvedla enajst pilotnih projektov, v okviru katerih je bilo posodobljenih 29 kurikulov visokošolskih strokovnih študijskih programov.

Več kot 25 milijonov evrov vreden projekt je del nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, od 1. julija 2022 do konca letošnjega leta pa je oziroma bo univerza izvedla enajst pilotnih projektov, v okviru katerih je bilo posodobljenih 29 kurikulov visokošolskih strokovnih študijskih programov.

Nujna priprava na prihodnost

Udeležence dogodka sta nagovorila tudi rektor univerze prof. dr. Gregor Majdič ter minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Prvi je dejal, da z zaključkom projekta Ultra zaznamujemo pomemben mejnik UL, ki je odločno stopila na pot celovite prenove visokošolskega strokovnega izobraževanja. Rektor je poudaril, da se je univerza z izvedbo pilotnih projektov, ki potekajo v 29 visokošolskih strokovnih študijskih programih, lotila pogumnega izziva, kako akademsko okolje pripraviti na prihodnost, ki jo določata zeleni in digitalni prehod.

Najobsežnejša reforma študijskih programov

Dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica Univerze v Ljubljani: Projekt Ultra ima izjemne razsežnosti ter je po bolonjski reformi največja posodobitev oziroma najobsežnejša reforma univerze in ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

»Naša vizija je jasna: izobraževati strokovnjake, ki ne bodo sledili spremembam, ampak bodo spremembe v družbi ustvarjali. Pilotni projekti so bili zato zastavljeni interdisciplinarno ter združujejo različna strokovna področja in z njimi gradijo mostove,« je povedal Gregor Majdič.

Odziv univerze na poziv študentov

Kot smo poročali, so v Študentski organizaciji (ŠOU) UL univerzo minuli teden pozvali k digitalizaciji obveznih študijskih gradiv in oblikovanju strategije, ki bo digitalna študijska gradiva umestila kot sistemski standard. Na univerzi so poudarili, da so v zadnjih letih naredili pomembne korake na področju digitalizacije in odprtega dostopa do študijskih gradiv: razvili so spletni portal E-knjige Založbe UL, kjer je objavljenih več kot 730 odprto dostopnih monografij, številne med njimi so tudi obvezno študijsko gradivo. Poleg tega, so dodali na UL, objavljajo številna prosto dostopna e-gradiva na spletnih straneh članic in v e-učilnicah, njihov cilj pa je, da bi bila vsa gradiva zbrana na skupnem portalu, kar bi še povečalo preglednost in dostopnost. »Podpiramo prizadevanja za sistemsko ureditev digitalnih gradiv in si želimo stabilno finančno podporo za izdajo odprtih učnih gradiv, saj trenutni tržni model izdaje učbenikov ni vzdržen brez prodaje, skoraj vsi učbeniki pa so neprofitni,« so poudarili na UL. Pojasnili so še, da digitalizacija gradiv presega zgolj skeniranje in objavo, saj da je treba gradiva pripraviti skladno s standardi akademskega založništva in ustrezno urediti avtorske pravice. Posebno pozornost bodo, so napovedali, v prihodnje namenili tudi prilagajanju gradiv študentom s posebnimi potrebami.

Povezanost s širšim družbenim okoljem

Prenovljeni študijski programi in inovativni učni pristopi so bili na sodoben in interaktiven način predstavljeni strokovnim delavcem srednjih in osnovnih šol ter dijakom in učencem. Mladi so se lahko vključili v sobo pobega, znanstveni laboratorij, digitalno sobo prihodnosti ter se udeležili predstavitve na informativnih stojnicah, kjer so jim članice univerze predstavile nove in prenovljene vsebine.

Kot je še dejala Ksenija Vidmar Horvat, s tem projektom univerza aktivno prispeva k oblikovanju trajnostne družbe in krepitvi povezav med visokošolskim izobraževanjem ter širšim družbenim okoljem.

Priporočamo