Z novim letom so na centrih za socialno delo (CSD) v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi formalno začele delovati vstopne točke, kjer bodo sprejemali vloge, ocenjevali upravičenost do dolgotrajne oskrbe in izdajali odločbe. Toda za uporabnike se s tem datumom v praksi ni spremenilo nič, pojasnjuje Urška Repar Justin, direktorica CSD Gorenjska. Na vstopnih točkah še vedno odločajo le o prvi pravici – do oskrbovalca družinskega člana, ki se je z nemalo zapletov uveljavila lani.

Za CSD pa vzpostavitev vstopnih točk pomeni organizacijske spremembe in možnost dodatnih zaposlitev zaradi povečanja dela, ker se bodo s 1. julijem 2025 uveljavile še pravice do oskrbe na domu, e-oskrbe ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (na primer delovna terapija in fizioterapija), s 1. decembrom letos pa še pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji, dnevne oskrbe pri izvajalcu ali denarnega prejemka.

Žal tudi izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu ni dovolj, zato obstaja realno tveganje, da uporabniki ne bodo imeli možnosti uveljaviti pridobljene pravice v obsegu, kot ga potrebujejo.

Andreja Rihter, direktorica CSD osrednja Slovenija – vzhod

Začetek vlaganja vlog predvidoma junija

Zlasti za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, ki je ključna z vidika možnosti, da starejši v duhu deinstitucionalizacije in skupnostne oskrbe čim dlje ostanejo v domačem okolju, se pričakuje več tisoč novih vlog. Zanjo bo namreč po pričakovanjih zaprosil velik del tistih, ki zdaj prejemajo pomoč na domu in zanjo doplačujejo, saj bo dolgotrajna oskrba na domu brezplačna, tisti, ki so zdaj v čakalnih vrstah, in ostali, ki bodo oskrbo potrebovali ali zanjo zaprosili na novo, ker si je zdaj niso mogli privoščiti.

Vsem, ki se s številnimi vprašanji, kdaj in kako bodo lahko uveljavili nove pravice, že obračajo na CSD, lahko torej za zdaj le svetujejo in jim povedo, da bodo vloge za nove pravice predvidoma lahko vložili z junijem, torej mesec dni prej, preden stopijo pravice v veljavo, je pojasnila Urška Repar Justin.

Po vsej verjetnosti in sodeč po izkušnjah s prvo pravico (do oskrbovalca družinskega člana) bodoče uporabnike čaka dolgotrajen postopek, ki je administrativno relativno zapleten. Ko bodo po več mesecih vendarle prišli do odločbe, da jim pravica pripada, bodo trčili ob kadrovsko realnost izvajalcev in bodo morali čakati tudi samo storitev ali pa je ne bodo dobili v obsegu, do katerega bodo upravičeni oziroma ga bodo potrebovali.

Bo v birokratskem postopku čas za človeka?

Za vse vstopne točke na CSD v državi je letos predvidenih 110 zaposlitev (poleg obstoječih 18), na ministrstvu pa napovedujejo še dodatnih 18 s pomočjo evropskih sredstev.

Andreja Rihter, direktorica CSD osrednja Slovenija – vzhod s sedežem v Domžalah, pravi, da bodo vložili veliko truda, a jih vseeno skrbi, ali bodo s predvidenim kadrom zmogli kakovostno opraviti številne naloge in postopke, sploh ker je novela zakona o dolgotrajni oskrbi centrom naložila dodatne terenske naloge.

Skrbi nas, da število zaposlenih na vstopnih točkah ne bo zadostovalo za celoten obseg nalog, ki nam jih zakonodaja nalaga.

Urška Repar Justin, direktorica CSD Gorenjska

»Ljudje, ki se bodo obrnili na nas, v prvi vrsti pričakujejo, da bodo prejeli prijazno in človeško strokovno obravnavo,« pravi direktor CSD Ljubljana Ivan Cafuta. Kot opozarja, ne vedo z gotovostjo, ali bodo izvajali opravila na ravni stroke socialnega dela, kar terja intenziven osebno angažiran pristop in za kar je treba imeti dovolj časa, ali bodo klonili pod pritiskom pričakovanj po izvajanju zgolj najnujnejših upravno birokratskih opravil. »Radi bi si vzeli čas za človeka, ne pa v naglici izpolnjevali vprašalnike, kolikokrat se lahko nekdo dvigne s stola, koliko stopnic prehodi, ali se lahko sam obleče …« je nazoren Cafuta.

​Postopek predvideva, da bodo morali strokovni delavci po prejetju vloge vlagatelje večinoma obiskati na domu in z njimi na podlagi ocenjevalne lestvice opraviti pogovor, izdelati mnenje in nato izdati odločbo. Potem bo treba izdelati še okvirni osebni načrt za uporabnika. Nato bodo uporabnika napotili neposredno k izvajalcu, kjer bo koordinator dolgotrajne oskrbe pripravil z njim načrt izvajanja odločbe. »Predvidevamo, da bo minilo več mesecev do odločitve in glede na pomanjkanje kadra se bojimo, da bo preteklo še nekaj časa, da bo oseba oskrbo na domu dejansko tudi dobila,« je realna Andreja Rihter.

Višina ur oziroma višina denarnega prejemka je odvisna od kategorije dolgotrajne oskrbe, v katero se upravičenec uvrsti na podlagi ocene upravičenosti.

Čakajo na informacijski sistem

Na podlagi izkušenj z uveljavitvijo pravice do oskrbovalca družinskega člana centre tudi skrbi, ali bo do začetka sprejemanja vlog sploh vzpostavljeno vse potrebno: informacijska povezava med različnimi nosilci nalog dolgotrajne oskrbe, delujoč informacijski sistem za izdajo odločb, pravočasna usposabljanja zaposlenih in nabava osnovnih sredstev za učinkovito delo. Ministrstvo so centri tudi večkrat pozvali, da sistemsko poenostavi postopke, da bodo ti hitrejši in prijaznejši za uporabnike in da bi pomoč lahko hitreje prišla do ljudi, ki jo potrebujejo. Na ministrstvu pravijo, da izvajajo številne aktivnosti, da bo informacijska rešitev pravočasno pripravljena. 

Kaj prinašajo nove pravice?

Dolgotrajna oskrba na domu bo za uporabnike v obsegu, ki jim bo pripadel glede na ocenjevalno lestvico, brezplačna, saj se bo krila iz novega obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo začeli plačevati z julijem. Zdaj za storitev pomoč na domu, ki jo sofinancirajo občine, uporabniki doplačujejo (po podatkih za 2023 povprečno 6,58 evra na uro), prejemajo pa lahko tudi dodatek za pomoč in postrežbo, ki z novo pravico ne bo združljiv. Bo pa uporabnik lahko poleg dolgotrajne oskrbe na domu še naprej prejemal tudi pomoč na domu, če bo potreboval več pomoči, ali pa bo to storitev prejemal, če praga za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu ne bo dosegel. Ker bodo izvajalci obeh storitev marsikje eni in isti, je vprašanje, v kakšnem obsegu bodo storitve lahko zagotovili, saj so že zdaj za pomoč na domu v veliko občinah čakalne dobe.

Za dolgotrajno oskrbo v instituciji bodo uporabniki plačevali le stroške nastanitve in prehrane, ki naj ne bi presegali višine zagotovljene pokojnine (748 evrov), stroškov oskrbe pa ne. Če bo uporabnik potreboval večji obseg storitev, kot mu bodo pripadle, bo moral zanje doplačati sam. Dodatek za pomoč in postrežbo mu ne bo več pripadal. Kdor ne bo dobil storitve oziroma si jo bo zagotovil sam, bo prejel denarni prejemek.

Priporočamo