V začetku junija je pet zakrinkanih neznancev okoli poldruge ure ponoči z lomilkami vdrlo v prostore dolenjske občine Škocjan, pri čemer jih je posnela varnostna kamera. Pred stavbo jih je čakal voznik, odnesli pa so občinsko jekleno omaro za shranjevanje dokumentov. Vse skupaj menda ni trajalo več kot dvajset minut, po besedah župana Jožeta Kaplerja pa so v bile v sefu shranjene zgolj pogodbe o zaposlitvi in pogodbe z ministrstvi. Škode na vhodnih vratih, stavbnem pohištvu in inventarju je bilo za pet tisočakov.
Kravi odrezali noge, trup pa pustili
Objestneži res nimajo meja. Njihovo »iznajdljivost« vsako leto občutijo tudi škocjanski vinogradniki na tamkajšnji potomki stare trte z Lenta, ki so jo v središču kraja ob avtobusni postaji zasadili pred desetimi leti. »V vseh teh letih smo imeli samo eno trgatev, pred kakšnimi petimi leti, ko smo skupaj z otroki iz vrtca nabrali tri gajbice grozdja. Otroci so ga nato odnesli v vrtec in se malo posladkali. To je bil edina trgatev doslej. Kljub naši skrbi za trto do pridelka nikakor ne pridemo, saj ga vsako leto nekdo pobere ali pokrade, če hočete. Letos je bilo še huje, nekdo se je prav izživljal nad trto in jo tako porezal, da se je skoraj posušila,« je ob nedavnem odprtju policijske pisarne v Škocjanu na Dolenjskem povedal predsednik škocjanskih vinogradnikov Franci Matko.
Pred mesecem dni je bil sredi belega dne priča še enemu poskusu vandalizma v središču kraja. Ko je čakal pred banko, je na drugi strani ceste pri pokopališču videl, da se mladenič iz romskega naselja Dobruška vas »mota« okrog svečomata. »Naenkrat se je z rokama in nogo uprl v svečomat, da bi vlomil vanj. Ko sem zavpil, kaj počne, je pobegnil.« Bolj krvava zgodba je tista iz lanskega avgusta, ko je v Dolnji Stari vasi pri Škocjanu lastnik v ograjenem pašniku našel ubito telico. Neznanci so odrezali in odnesli le okončine, trup z glavo pa pustili.
Podobnih zgodb je na območju Škocjana še veliko. Domačini za večji del tovrstnih početij s prstom kažejo na bližnje romsko naselje, na policiji pa, kot pravijo, posebne evidence o storilcih glede na etnično pripadnost ne vodijo. A kakor koli, ljudje v Škocjanu se sprašujejo, ali bo nedavno odprta policijska pisarna v središču kraja sploh kaj pripomogla k izboljšanju varnostne situacije. »Če bodo zgolj zapisnike pisali, ne bo nič bolje. Najbrž bi morali okrepiti predvsem prisotnost na terenu, tako bi storilce lažje zalotili pri samem dejanju,« razmišlja Matko. Policijska pisarna v Škocjanu je odprta ob ponedeljkih med 10. in 12. uro ter ob sredah med 15. in 17. uro. Občani lahko pokličejo tudi na telefonsko številko 059 047 990.
Tesnejši stik s policisti za več varnosti
»Želimo si, da bi občani Škocjana izkoristili priložnost za pogovor s policistom v svojem kraju. Policist jim bo svetoval in prenesel informacije o različnih varnostnih vprašanjih. Prav tako bodo predstavniki društev v pisarni lahko oddajali vloge za javne prireditve, kar bo olajšalo organizacijo prireditev v skladu z veljavnimi predpisi,« dodajajo na PU Novo mesto. Pisarno sta že prvi dan odprtja obiskala dva občana, eden je bil žrtev kaznivega dejanja tatvine, drugi pa oškodovanec kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.
»S povečano prisotnostjo vodij policijskega okoliša se poskuša moteče dejavnike pravočasno prepoznati, preprečevati in odpravljati. Glede na izkušnje so obstoječe policijske pisarne zelo dobrodošle z vidika občutka varnosti občanov. V pisarnah so v veliki večini prisotni vodje policijskih okolišev, po potrebi jih uporabljajo tudi drugi policisti za opravljanje razgovorov in podobno,« o prednostih policijskih pisarn pravijo na generalni policijski upravi (GPU). Pristen stik med vodjo policijskega okoliša in občani je velikega pomena, saj se tako ustvarjajo tesnejši stiki z lokalno skupnostjo, dodajajo. »Tovrstno sodelovanje omogoča hitrejše in lažje reševanje težav, povezanih z vsemi oblikami prepovedanih ravnanj.«
Ukinjenih petnajst pisarn
V osmih policijskih upravah v Sloveniji po podatkih GPU deluje 38 policijskih pisarn, od tega največ, po enajst, na območju policijskih uprav (PU) Kranj in Celje. Pet jih deluje na območju PU Novo mesto, po štiri pa na območju PU Ljubljana in PU Murska Sobota. Dve delujeta na območju PU Koper, od tega so eno (v Ankaranu) odprli lani zaradi povečanja števila prebivalstva in turistov, ena deluje tudi na območju PU Maribor, medtem ko na območju PU Nova Gorica trenutno nimajo policijskih pisarn. Kot pojasnjujejo na GPU, do pobud za odprtje policijskih pisarn največkrat pride, ko območna policijska postaja ali policijska uprava v sodelovanju z lokalno skupnostjo oceni, da je taka oblika policijskega dela v danem trenutku tam najbolj primerna. »V nekaterih primerih je bilo ugotovljeno, da oddaljenost območne policijske postaje prebivalcem otežuje dostopnost do policijskih storitev. Dejstvo pa je, da so se z razširjenostjo in dostopnostjo mobilnih telefonov in drugih komunikacijskih poti te potrebe marsikje zmanjšale,« pojasnjujejo na GPU.
Na območju vseh osmih policijskih uprav je bilo ukinjenih petnajst policijskih pisarn, od tega največ, pet, na območju PU Nova Gorica. Po pojasnilih GPU je bil razlog za ukinitev največkrat dejstvo, da pisarne niso več izpolnjevale kriterijev, ki so narekovali njihovo vzpostavitev, oziroma ni bilo več obiska državljanov v pisarnah, posledično se zato v njih niso več izvajale naloge policije.
