V državi smo prvič doslej dobili vsaj delne podatke o stanju javnih najemnih stanovanj. V registru, ki so ga v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije vzpostavili pri ministrstvu za solidarno prihodnost, je uradno naštetih 29.300 enot od skupno ocenjenih 33.000. Gre za stanovanja v lasti občin, javnih stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij – ne pa tudi še države – ki so podatke posredovali prostovoljno, saj za zdaj ni zakonske podlage, ki bi jim to predpisovala. K sodelovanju so na ministrstvu za zdaj pritegnili 81 akterjev (odzvalo se jih je več, a nimajo stanovanj), kar je v primerjavi z 212 občinami na prvi pogled malo, a na ministrstvu pojasnjujejo, da so se večinsko odzvali tisti, ki imajo večji fond javnih stanovanj, še vedno pa pričakujejo tudi odziv nekaterih občin, ki so jih opredelili kot prioritetne. Poleg podatka o številu stanovanj bodo v registru tudi podatki o lokaciji, tipu, velikosti, starosti, ohranjenosti, višini najemnine in upravljalcu.
Register bo osnova za umeščanje novih stanovanjskih projektov v prostor, javno pa za zdaj ne bo dostopen. Hkrati so na ministrstvu izvedli tudi anketo o stanju in potrebah po dodatnih javnih najemnih stanovanjih v občinah, na katero se je odzvalo 195 občin, ki so poročale o 30.600 javnih stanovanjih, večina je neprofitnih najemnih stanovanj.
Povprečna starost 54 let
Skupno največ javnih stanovanj je pričakovanih v osrednjeslovenski regiji (dobrih 6300), sledita savinjska s slabimi 5800 stanovanji in podravska s 4600 stanovanji. Bolj zgovoren je podatek o fondu javnih stanovanj glede na delež vseh stanovanj v regiji. Javna stanovanja predstavljajo zgolj 2,9 odstotka celotnega fonda vseh stanovanj v osrednjeslovenski regiji. Po deležu javnih stanovanj prednjači zasavska regija, kjer je v lasti javnih akterjev slabih 13 odstotkov stanovanj. Skupno javna najemna stanovanja predstavljajo le 3,65 odstotka vseh stanovanj v državi.
Skrb zbuja tudi podatek o starosti registriranega fonda. Povprečno leto gradnje stavb je 1971, povprečna starost stanovanj je torej 54 let, kar kaže na dolgoletno pomanjkljivo vlaganje tako v obnovo kot v gradnjo novih stanovanj. V povprečju so najstarejša stanovanja v zasavski regiji (73 let), najmlajša (39 let) pa v osrednjeslovenski regiji. »Vzporedno z načrtovanjem in umeščanjem novih gradenj je zato potreben tudi sistemski razmislek in ukrepi, vezani na prepotrebno obnovo obstoječega fonda,« je opozorila generalna direktorica direktorata za stanovanja Živa Matjašič.
Ponekod velik razkorak med potrebami in načrti
Glede na izražene potrebe občin v državi primanjkuje 20.400 najemnih stanovanj v javni lasti in lasti neprofitnih stanovanjskih organizacij (od tega polovica v osrednjeslovenski, obalno-kraški in savinjski regiji).
Skladi in občine so poročali o 164 projektih, na podlagi katerih naj bi zgradili dobrih 9000 stanovanj. Večina projektov naj bi se začela najkasneje leta 2030. Projekti so v različnih fazah, v gradnji jih je 17 za 517 stanovanj, priprava projektne dokumentacije za izvedbo (PZI) poteka za 11 projektov s 560 stanovanji, pravnomočno gradbeno dovoljenje ima 16 projektov za 345 stanovanj, gradbeno dovoljenje pridobiva pet projektov za 246 stanovanj. Drugi projekti so v fazah priprave občinskih (podrobnih) prostorskih načrtov ter zgodnejših fazah projektiranja.
Toda v prihodnjih letih načrtovana stanovanja predstavljajo manj kot polovico vseh potrebnih javnih najemnih stanovanj.
Potrebe so na ravni države pričakovano največje v osrednjeslovenski regiji, kjer je načrtovano tudi največje število stanovanj (predvidoma 4400). Z njimi naj bi pokrili skoraj 80 odstotkov potreb. Po več kot 1000 stanovanj je v gradnji ali načrtovanih v Podravju in v savinjski regiji, več kot 550 na Gorenjskem, po dobrih 400 pa v jugovzhodni Sloveniji in na Koroškem. Odstopanje med potrebami in načrtovanimi projekti je največje v obalno-kraški regiji, kjer je potreba po stanovanjih med regijami druga najvišja v državi (3100), a je tukaj načrtovana manj kot desetina potrebnih stanovanj, le 200. Glede na potrebe je zelo malo stanovanj načrtovanih tudi na Goriškem. Tudi glede na število prebivalcev v posamezni regiji je stanovanjska stiska največja v obalno-kraški regiji, sledi ji goriška.
Celovitejši podatki, ki naj bi bili podlaga za oblikovanje bolj načrtne stanovanjske politike, tako prihajajo šele ob koncu mandata. Prav tako na ministrstvu šele pripravljajo nov nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026 do 2036. Pregled stanja na stanovanjskem področju, ki je ena ključnih podlag za nov stanovanjski program in natančnejšo opredelitev smernic za umeščanje stanovanj, tako lokacijsko kot v smislu velikosti in sobnosti glede na potrebe, upoštevajoč tudi demografske trende in projekcije, so za ministrstvo sicer že izdelali na Urbanističnem inštitutu RS. Geodetski inštitut pa pripravlja tudi pregled vseh zemljišč v javni lasti, ki so dovolj velika, komunalno opremljena in na primerni lokaciji.
Potreba po stanovanjih se bo še povečevala
Raziskava o stanju na stanovanjskem področju je med drugim pokazala, da se prebivalstvo Slovenije sooča z dvema ključnima trendoma: povečevanjem števila prebivalstva (s priseljevanjem) in staranjem. Čeprav se bo rast prebivalstva v prihodnosti nekoliko upočasnila, se bo potreba po stanovanjih še naprej povečevala, predvsem zaradi sprememb v strukturi gospodinjstev (enočlanska gospodinjstva, gospodinjstva z manj otroki ali brez otrok) in posledično potreb po manjših, enostavnejših bivalnih enotah. Do leta 2040 naj bi se potrebe po stanovanjih v Sloveniji povečale za 20.000, pri čemer gre za dodatne potrebe ob predpostavki, da bodo vse današnje stanovanjske enote ostale v rabi, torej aktivirane in ne bodo prehajale v druge namene, na primer turistične.
Raziskava je tudi pokazala, da se prebivalci Slovenije posebej pogosto selijo v osrednjeslovensko regijo. Zato je opozorila na potrebo po bolj premišljenem prostorskem načrtovanju, ki bo zagotovilo uravnotežen in enakomeren razvoj regij, hkrati pa bo okrepilo razvoj policentričnih mestnih aglomeracij.
