Pod okriljem na novo oblikovanega ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) so v javno razpravo dali predlog novele zakona o maturi, po katerem bi se poklicna matura znova lahko opravljala le iz štirih predmetov. Možnosti, da se lahko opravlja tudi iz petih predmetov, torej ne bi bilo več. Rok za pripombe na predlog je 25. avgust.
Pripravljalci sprememb mature so spomnili, da je novela zakona o maturi iz leta 2025 uvedla novo obliko poklicne mature – poklicno maturo iz petih predmetov, ki naj bi se prvič izvedla v šolskem letu 2030/31, medtem ko naj bi se priprave na izbrano obliko poklicne mature začele izvajati leto prej. Namen spremembe je bil zagotoviti dijakom, ki opravljajo poklicno maturo, dovolj široko splošnoizobraževalno znanje za uspešno nadaljevanje študija na univerzitetnih in enovitih magistrskih študijih, hkrati pa, so poudarili na MIZM, novela ni odpravila možnosti opravljanja posameznega izpita splošne mature niti ni omejila pristojnosti univerz, da tak izpit še naprej določijo kot pogoj za vpis.
»To pomeni, da uvedba poklicne mature iz petih predmetov sama po sebi ne zagotavlja odprave obstoječega sistema dodatnih zahtev za vpis na univerzitetne študijske programe. Obstaja možnost, da bodo visokošolski zavodi tudi v prihodnje zahtevali opravljanje določenega predmeta splošne mature, zaradi česar bi se ohranila potreba po pripravah na posamezne izpite splošne mature ter s tem povezana organizacijska bremena,« menijo na MIZM.
Posebej problematično se jim zdi dejstvo, da se šole že danes srečujejo s pomanjkanjem učiteljev nekaterih splošnoizobraževalnih predmetov, zato bi izvajanje nove ureditve predstavljalo dodatno sistemsko obremenitev.
»Nazaj na uveljavljeno prakso«
Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da sta splošna in poklicna matura v slovenskem izobraževalnem sistemu dva različna, vendar enakovredno pomembna načina zaključevanja srednješolskega izobraževanja, njuna temeljna razlika pa ni v vrednosti ali kakovosti, ampak v namenu, ciljih in kompetencah, ki jih preverjata.
Državna sekretarka Mojca Škrinjar je ob ponedeljkovi predstavitvi letošnjih dosežkov mature med drugim poudarila, da v sedanji ureditvi mature mnoge manjše srednje strokovne šole ne bi bile zmožne organizirati mature po aktualni osveženi zakonodaji, kar pomeni, da bi se večji strokovni centri polnili, medtem ko bi manjše šole izginjale.
»To seveda ne gre v prid razvoju, treba pa je poudariti tudi to, da so fakultete tiste, ki izbirajo svoje kandidate. Mislim, da gremo s spremembo mature nazaj na uveljavljeno in dobro prakso, ki nikomur ni povzročala nobene težave, zlasti pa ne univerzam, ki določajo vpisna merila,« meni državna sekretarka.
Mojca Škrinjar je povedala še, da se je v začetku meseca na Otočcu srečala z ravnatelji srednjih strokovnih šol, ki da so idejo o spremembi mature soglasno podprli, medtem ko se ji z gimnazijskimi ravnatelji še ni uspelo sestati.
Velike razlike med kandidati
V državni komisiji za splošno maturo napovedanih sprememb mature niso veseli. Predsednica omenjene komisije dr. Marina Tavčar Kranjc je poudarila, da ima zgodba zanje že petnajstletno zgodovino oziroma od izida bele knjige leta 2011, ko je bila praksa petega predmeta stara že skoraj desetletje.
»Izkušnje kažejo, da omenjeni sistem ni dober oziroma bi lahko bil boljši in bi vodil k več znanja na tistih področjih, ki ga kandidati za univerzitetni študij potrebujejo. Zaznavamo namreč primanjkljaje pri več ključnih predmetih, na to pa kažejo tudi informacije o razlikah uspešnosti študija med splošnimi in poklicnimi maturanti, ki bi jih veljalo zmanjšati,« meni Tavčar-Kranjčeva.
Prepričana je, je dodala, da bi bila kakovost znanja lahko višja in boljša, kar bi navsezadnje prispevalo tudi k temu, da bi lahko kandidati bolje in uspešneje študirali. »Tisto, kar tudi ugotavljamo s svojega zornega kota, je, da so kandidati za opravljanje mature iz petega predmeta precej nepripravljeni na tisto, kar jih pri tem predmetu čaka, in zaradi tega nastaja največji delež med uspešnostjo splošnih in poklicnih maturantov,« je pojasnila predsednica komisije za splošno maturo.
Problem vidi tudi v tem, da hodijo kandidati za peti predmet opravljat omenjeni izpit na druge šole oziroma tja, kjer splošne mature potekajo, kar pomeni, da so to zanje tuje šole: »Dijaki so pogosto prepuščeni sami sebi in svoji vsebini ter starševski pomoči.«