Prejšnji teden je v politiki odmevala novica, da naj bi Janez Janša na sestanku poslanske skupine SDS konec novembra, po porazih stranke na referendumskem glasovanju, dejal, da na prihodnjem kongresu čez dve leti ne bo več kandidiral za predsednika stranke. Politični komentatorji so do novice zelo zadržani, saj je Janša ob robu političnih porazov v preteklosti že ponudil sestop s čela stranke, a tega ni udejanjil. Ti manevri so bili glede na pretekle izkušnje v funkciji utišanja notranjega nezadovoljstva oziroma strnitve vrst v stranki. Neznana spremenljivka je v tem primeru poslanec SDS Anže Logar, ki je ustanovil Platformo sodelovanja in pušča odprti možnosti, da ustanovi lastno stranko ali da se povzpne na vrh SDS.

Iskanje dodatnih volilnih glasov

Po poročanju spletnega portala N1 naj bi se Janša ob napovedi sestopa obrnil k Logarju in ga pozval, da se bo moral odločiti, kakšna bo njegova nadaljnja politična pot oziroma ali bi prevzel vodenje SDS. »To je seveda ena od možnosti na kongresu SDS čez dve leti, tako kot je bila na vseh dosedanjih kongresih,« je v odzivu na medijsko poročanje tvitnil Janša. V stranki informacij medtem niso komentirali, prav tako zadeve ne komentira Logar. Njegove poteze v zadnjih mesecih sicer kažejo, da želi s svojim projektom zasesti bolj sredinski prostor, pri utrjevanju svoje vloge povezovalnega politika pa se ne more otresti slovesa zvestega Janševega sopotnika. Zastavlja se vprašanje, ali je Platforma Logarjev osebni projekt ali širša strategija SDS.

Asistent in raziskovalec dr. Marko Hočevar s katedre za teoretsko analitsko politologijo na FDV je za Dnevnik komentiral, da gre lahko za manever, s katerim bi se po seriji političnih porazov pomirila nezadovoljstva znotraj stranke. Kot možnost navaja tudi, da gre za nekakšno izjavo za javnost, ki bi z vizijo SDS brez Janše stranko, ki ima tradicionalno trdno, a omejeno podporo, v očeh volilcev naredila bolj spravljivo in sprejemljivo. Hočevar glede morebitnega odhoda Janše s čela SDS opozarja na potencialno drobljenje stranke. Kot primer v slovenskem prostoru omenja stranko LDS, v soseščini pa srbsko Demokratsko stranko, ki se je po atentatu na Zorana Đinđića razbila na številne dele.

Da je napoved zgolj igra in da Janša ne bo sestopil, je dejal politični komentator Alem Maksuti, ki ne verjame, da bi prvak SDS po več desetletjih izpustil vajeti iz rok in se umaknil v ozadje. Spomnimo, da je Janša na zadnjem kongresu leta 2021 prejel 99,1-odstotno podporo in ni imel protikandidata. Zadnjič, ko so imeli člani stranke možnost izbirati med Janšo in še vsaj enim kandidatom, je bilo leta 1993. Maksuti tako kot Hočevar izpostavlja neizbežne frakcijske spopade znotraj stranke za Janševo pozicijo v primeru njegovega odhoda. »Ne verjamem, da je Logar ali kdor koli drug rešitev. Ko ne bo več Janše, bo stranka imela velike težave s preživetjem. Mislim, da bi se pojavile neke frakcije znotraj SDS, hkrati pa bi se odprl prostor za nastanek nove politične krajine. Ne verjamem, skratka, v miren tranzicijski prehod kot tudi ne v to, da bi lahko bil Logar v tem procesu integracijski element.«

Obet velikih sprememb v politični areni

»Če in ko bi se umaknil Janez Janša, ki je ena ključnih figur, ki mobilizira volilce, da volijo predvsem SDS, ne pa druge desne konservativne stranke, bi se poleg premika znotraj stranke zgodili tudi pomembni premiki znotraj desnega političnega spektra,« je izpostavil tudi Hočevar. Sogovornik je opozoril, da je novica o sestopu Janše trenutno velika špekulacija, saj bo do naslednjega kongresa stranke minilo še dolgo obdobje. Dodal pa je, da bi takšen scenarij pomenil velik pretres političnega prostora, v katerem bi SDS zagotovo padla podpora, drugi pa bi pridobili. »Če se to zgodi, bi pričakoval konkretnejše spremembe ne samo desne politike v Sloveniji, ampak celotne politične arene. SDS je navsezadnje stranka, ki je na takšen ali drugačen način krojila slovensko politično dogajanje in postavljala agendo od osamosvojitve naprej.«

Tega se zelo dobro zavedajo tudi v NSi. »Logarjeva Platforma sodelovanja je, če ne drugega, razkrila neko nezadovoljstvo njegovega kroga ljudi s platformo SDS. Pri tem bi bilo za Logarja, ki tako in tako ne more zamegliti dejstva, da je član SDS, najbolj pametno, da bi stranko prevzel,« komentira ustavni pravnik in član NSi dr. Janez Pogorelec. Dodaja, da bi to desnici kot celoti, ki jo skuša Janša ves čas hegemonizirati in si jo podrediti, pomagalo. »Že nekaj let opozarjam, da Janša odganja sredinske volilce na levo. Njegov krog radikalnejših volilcev na tak način vedno ostaja bolj ali manj nedotaknjen, trpimo pa zmernejši, saj sredinski volilci ne želijo dati glasu nekomu, ki bi ta glas odnesel Janši, in glasujejo bolj levo, kot bi sicer. Rezultat pa so leve vlade. Prav zaradi tega tudi naša odločitev, da ne gremo več z njim v vlado, kar pa še ne pomeni, da ne bi bili pripravljeni sodelovati v neki zmerni desni vladi brez njega.«

Pogorelec glede same novice o sestopu Janše sicer pove, da lahko iz nje razberemo najmanj to, da ti razmisleki vendarle obstajajo. »Izjemnega pomena je, da zmernejši na desni držimo tovrstne razprave odprte, saj jih sicer ne bo. Seveda se v SDS o svojem vodstvu lahko odločajo le sami, a to zelo vpliva na vso desnosredinsko politiko, zato je bistveno, da razprava poteka, ker če bomo tiho, do sprememb ne bo prišlo. Ne pravijo zaman, da ima vsaka država natančno takšno demokracijo, kakršno si zasluži. Trenutna situacija je z vidika uravnoteženega razvoja države slaba. Desnica je nazadnje zmagala na volitvah leta 2004, levica pa je brezidejna in utrujena od stalnega vladanja.«