V Sloveniji in EU so se od začetka tega tisočletja zgodile številne demografske spremembe. Število prebivalcev narašča, razlog za rast je priseljevanje, ugotavljajo na Statističnem uradu RS (Surs). Tudi v Sloveniji beležimo visok selitveni in negativen naravni prirast, pa tudi vedno več starejših in vedno manj mladih prebivalcev. Slovenija je med najmanjšimi članicami EU. Na začetku leta 2023 je v EU živelo 448,4 milijona prebivalcev, prebivalci Slovenije so predstavljali približno pol odstotka prebivalstva EU. Število prebivalcev Slovenije se je od leta 2000 povečalo za 6,5 odstotka, število prebivalcev EU pa za 4,6 odstotka. Od leta 2000 se je število prebivalcev EU povečalo vsako leto, razen v letih 2021 in 2022. V teh dveh letih se je zaradi vpliva epidemije izrazito znižal tako naravni kot selitveni prirast. Naravni prirast na ravni EU je neprekinjeno negativen od leta 2012, v Sloveniji pa od leta 2017. To pomeni, da število prebivalcev v EU zadnjih deset let narašča izključno zaradi pozitivnega selitvenega prirasta. EU je imela v lanskem letu najvišji selitveni prirast in hkrati najnižji naravni prirast od leta 2000. Povečano priseljevanje v letu 2022 je bilo predvsem posledica vojne v Ukrajini in splošnega povečanja selitev po epidemiji covida-19. Skupni prirast Slovenije je v lanskem letu znašal 9792 prebivalcev. Naravni prirast je bil negativen, selitveni pa pozitiven. Trend negativnega naravnega in pozitivnega selitvenega prirasta se nadaljuje tudi v letošnjem letu. sta