»Razočarani smo, da se nekateri sodržavljani do nas obnašajo na takšen način. V predlogu NSi za referendum vidim, da bi želeli imeti državljane drugega oziroma tretjega reda. Že do zdaj smo bili na nek način državljani drugega reda, saj ne moremo v polnosti uveljavljati vseh pravic. Gre za vprašanje našega dostojanstva. Slovenija z zakonom nič ne izgublja, strašenje je zgolj nabiranje političnih točk,« pravi Fahir Gutić, predsednik Bošnjaške kulturne zveze Slovenije.
Nova Slovenija (NSi) je namreč v parlamentarno proceduro vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ. Poslanke in poslanci bodo drugo obravnavo predloga zakona opravili danes.
V koaliciji so zakon predlagali s ciljem vzpostavitve celovitega zakonodajnopravnega okvira za lažje uresničevanje kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, pri čemer gre za ureditev izključno kulturnih, in ne kolektivnih pravic.
Tudi Gutić vidi predlog zakona kot korak naprej, da se položaj narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ po dolgih letih sistemsko uredi. »Predlog je minimum zagotavljanja kulturnih pravic. Bistveno je, da imamo osnovo, ki je podlaga za nadaljnji razvoj.«
NSi: Namesto slovenščine spodbujamo učenje albanščine
V NSi menijo, da zakon ni potreben in da je celo škodljiv. Predsednik NSi Matej Tonin je prepričan, da je Slovenija »vse dolžnosti, vse dolgove do nekdanjih narodov SFRJ z obrestmi izpolnila«. Po njegovem že obstoječa zakonodaja omenjenim narodom omogoča, da v polnosti razvijajo svojo kulturo, učenje njihovega maternega jezika pa da ni stvar Republike Slovenije. Ta bi namesto albanščine in srbščine morala spodbujati učenje slovenščine, pravi. V NSi zakonu očitajo tudi ustavno spornost, češ da slovenska ustava zagotavlja posebno varstvo in pravice le avtohtonima italijanski in madžarski narodni skupnosti ter posebne pravice romski skupnosti. Predlog za posvetovalni referendum podpirajo tudi v SDS.
Levica: Gre za poceni
in nevaren populizem
»Žalostno je, da se gre NSi poceni in nevaren populizem na tej temi. Bojim se, da gre za jasen izraz ksenofobije. Kot država smo glede na vse zaveze, ki smo jih dali pred 34 leti, dolžni narediti vsaj ta prvi manjši korak k izpolnjevanju teh obljub. In to je vse bistvo našega zakona,« se je odzval prvopodpisani pod predlog zakona, poslanec Levice Matej Tašner Vatovec.
Strokovnjak s področja varstva manjšin dr. Miran Komac, upokojeni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja, za Dnevnik ocenjuje, da bi bilo referendumsko odločanje o uresničevanju kulturnih pravic drugih narodnih skupnosti nevzdržno, zato dvomi, da bi ustavno sodišče to sploh dopustilo. Uresničevanje pravic je tudi po njegovem mnenju treba nujno urediti v zakonu, podlaga zanj pa je že 61. člen slovenske ustave, po katerem ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. Je pa do vsebine predloga zakona kritičen, saj da je »zmeden in pomanjkljiv«.
Nacionalistična nota
še zelo prisotna
V prvi vrsti bi bilo po njegovem treba bolj jasno definirati, na koga se zakon naša, »saj desni populisti zdaj govorijo o neaklimatiziranih Albancih«. »Predmet zakona niso novi priseljenci, temveč tako imenovane nove manjšine. To so tisti državljani Republike Slovenije, ki so se priselili v Slovenijo do leta 1991 in njihovi potomci, ki so državljani Republike Slovenije, imajo v Sloveniji stalno prebivališče in v Sloveniji dejansko živijo. Njihovo mešanje z novo imigracijo je ceneni populizem.« Ljudi, ki so se k nam priselili v zadnjih 30 letih, je sicer približno toliko, kolikor je tako imenovanih novih manjšin, ki predstavljajo približno 11 odstotkov prebivalstva Slovenije. »Do zdaj žal nismo rešili problematike novih manjšin, kaj šele novih priseljencev, za integracijo katerih ne naredimo skoraj nič,« opozarja Komac in dodaja, da smo v Sloveniji na splošno nenaklonjeni manjšinam, etnična »odbojnost« je še vedno močno prisotna znotraj večinske populacije. »Nacionalistična nota, na katero bodo zdaj igrali, je v Sloveniji zelo prisotna, če se že ne izraža javno, pa tli.«
Komac opozarja tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila, da dolžnost zakonodajalca ni le v tem, da pravice z zakonom formalno prizna, jih poimenuje in našteje, temveč mora urediti tudi način, na katerega bi te pravice dejansko in učinkovito izvrševali. Komac meni, da bi pri iskanju rešitev morali smiselno uporabiti tudi rešitve, ki jih najdemo pri italijanski in madžarski narodni manjšini. Ustanoviti bi se moral javni zavod za razvijanje jezika in kulture novih narodnih manjšin, ki bi omogočil večjo profesionalizacijo in razvoj tudi drugih vidikov kulture, saj se je zdaj delovanje bolj kot ne zožilo na folklorne prireditve.