Trenja med uradom predsednice republike in kabinetom premierja se nadaljujejo. Državni sekretar za mednarodne zadeve in nacionalno varnost v premierjevem kabinetu Vojko Volk je povedal, da v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba niso bili uradno obveščeni o tem, da predsednica republike Nataša Pirc Musar na obisk v Slovenijo vabi kitajskega predsednika Ši Džinpinga. »Vsem je znano, da se zunanja politika, med drugim tudi vabila tujim državnikom, vodi v dogovoru med državnim zborom, vlado, predsednico republike in zunanjim ministrstvom, pri čemer je zunanje ministrstvo koordinator za aktivnosti, kot je pošiljanje vabil. Zunanje ministrstvo bomo zaprosili za pojasnilo, kako je bilo skoordinirano omenjeno vabilo,« je dejal v sredo. Golobovi so zato za pojasnilo že zaprosili ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Odgovora v kabinetu še niso prejeli.

V uradu predsednice nad besedami Volka niso navdušeni. Ustaljena diplomatska praksa veleva, da se vabil tujim državnikom javno ne razkriva do njihove potrditve in uskladitve podrobnosti samega obiska, poudarjajo: »Nad odstopom od te prakse s strani tako izkušenega diplomata, kot je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, smo negativno presenečeni in zaskrbljeni, saj lahko to njegovo ravnanje ogrozi gospodarske in diplomatske odnose med državama.« Poleg tega so prepričani, da je bilo vabilo kitajskemu predsedniku v tem trenutku primerno in da gre za nadaljevanje politike aktivnega sodelovanja s Kitajsko, ki ga vlada močno spodbuja, sami pa jo pri tem podpirajo.

Ob tem so v uradu predsednice spomnili, da so oziroma bodo Kitajsko v manj kot letu dni obiskali kar štirje ministri. »Kitajska je pomembna velesila, tako politična kot gospodarska. Kitajska je edina država stalna članica varnostnega sveta Združenih narodov, katere predsednik še ni bil na obisku v Sloveniji kot samostojni državi.«

Notranjepolitične igrice na zunanjepolitičnih temah

V uradu predsednice glede protesta kabineta premierja, kjer jim očitajo, da vabilo ni bilo predhodno usklajeno z vlado, sicer izpostavljajo, da nikjer ni določeno, da bi predsednica republike potrebovala soglasje katerega koli državnega organa, saj da bi takšna razlaga pomenila nedopusten poseg v pristojnosti suverenega šefa države. »Skladno z običajno prakso je bilo tudi tokrat z namenom posredovanja vabila seznanjeno ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki je vabilo nato tudi posredovalo naslovniku,« so nam odgovorili. Poudarjajo tudi, da vabilo sledi veljavni strategiji zunanje politike. Da je vse potekalo v skladu z ustaljeno prakso, so potrdili tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve: »Pismo predsednice Republike Slovenije predsedniku Ljudske republike Kitajske smo prejeli 25. oktobra. Po ustaljeni diplomatski poti smo ga nato posredovali visokemu naslovniku. Sodelovanje s predsednico republike poteka v skladu z relevantno zakonodajo in prakso.«

Glede na odzive je videti, da je tudi trenutni »zaplet« simptom ohlajenih odnosov med Gregorčičevo in Erjavčevo, ki izhajajo predvsem iz obremenilnega pričanja nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar zoper predsednika vlade. Spomnimo, da je do trenj med premierjem in predsednico prišlo tudi pri nedavni izbiri kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Vladna koalicija je javno podprla Sašo Jazbec, predsednica republike pa je za to funkcijo predlagala Antona Ropa. V kakšni luči takšna trenja kažejo državo in njene institucije? »Ni prav, da prihaja do javnega obračunavanja med kabinetom predsednika vlade in uradom predsednice republike. Tu dajejo Hrvati zelo slab zgled in bojim se, da se kdo zgleduje po naših sosedih. To so stvari, ki bi se morale pri korektnih odnosih med posameznimi institucijami države usklajevati interno. Gre za rutinski dialog operativcev posameznih kabinetov. Da pride ta stvar tako v javnost, se mi zdi nehigienično in neproduktivno z vidika ugleda javnih institucij,« je jasen nekdanji diplomat in politik Ivo Vajgl. Dodal je, da bi si na podlagi situacije lahko še kdo mislil, da je kitajski predsednik pri nas nezaželen. In podčrtal: »Še dobro, da so Kitajci veliko modrejši od nas in nepomembnim stvarem ne pripisujejo veliko pomena.«