V Vilni je potekal vrh zveze Nato, na katerem so se voditelji članic zavezali, da bodo povečali obrambne izdatke: dva odstotka bruto domačega proizvoda bosta odslej spodnja in ne več zgornja meja. Slovenski premier Robert Golob je zagotovil, da se bo vlada trudila v vsakem proračunu povečati izdatke, da bi do leta 2030 dosegli ta cilj. Po njegovih besedah sicer za to obstaja objektivna ovira, to so nova fiskalna pravila EU. »Če se povečanje obrambnih izdatkov v fiskalnih pravilih ne bo ustrezno obravnavalo, potem bo ne samo za Slovenijo, ampak za večino evropskih držav res velik izziv, kako ta cilj izpolniti,« je poudaril. Ministrstvo za obrambo bo sicer prihodnje leto operiralo s proračunom, višjim od milijarde evrov. Leta 2020 je ta znašal dobrih 500 milijonov evrov.

Bodo v Levici predlagali referendum o Natu?

»Dvoodstotni prag BDP je bil doslej splošni cilj, ki ga večina držav članic ni upoštevala, zdaj pa je opredeljen kot spodnja meja. To je odraz stanja v Evropi, ki se na vseh koncih pospešeno loteva novega vala militarizacije in trošenja za orožje namesto za dejanske družbene potrebe,« so v odgovoru na zavezo Slovenije zapisali v najmanjši koalicijski stranki, v Levici. Moti jih, da sredstva, namenjena raziskovanju in razvoju, v slovenskih proračunih praviloma ne presegajo 0,5 odstotka BDP. V stranki so prepričani, da bodo stotine milijonov in milijarde, ki gredo za orožje v Evropi, pobrane iz proračunov za krepitev socialne države.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je za Dnevnik dejal, da v stranki še vedno menijo, da je potreben nov referendum o članstvu v Natu. Na vprašanje, ali je stranka koaliciji to že predlagala, je odgovoril z ne. Zakaj ne? »Trenutno ocenjujemo, da za to ni politične volje, saj smo edini v DZ, tudi znotraj koalicije, ki bi to zagovarjali. Vemo pa, da je za posvetovalni referendum potrebna večina, da bi bil izglasovan.« Na vprašanje, ali Ukrajini priznavajo pravico, da se brani, in kako naj to stori brez Nata, pa je poudaril, da ima vsaka napadena država pravico do samoobrambe. »Tega ne bi smel nihče odrekati nikomur. S tega vidika je po naši oceni deloma razumljiv odziv svetovne javnosti v tej neomejeni vojaški podpori Ukrajini, ampak na rovaš tega je zamrlo upanje za miren zaključek konflikta, kar je predvsem v škodo prebivalcem Ukrajine, Rusije in ne nazadnje držav, ki so v to vpletene. Vodilne države, ki imajo diplomatske vzvode, bi morale narediti več in hitreje najti neko rešitev.«

Ali podpirajo povečevanje obrambnih izdatkov in morebiten referendum o Natu, smo vprašali tudi preostali koalicijski partnerici. V SD so odgovorili, da se mednarodna skupnost danes sooča z vse bolj kompleksnimi varnostnimi vprašanji. »V Nato smo vstopili na podlagi večinske referendumske volje, si pa ne gre delati utvar, da krize preteklih dveh desetletij ne odpirajo vprašanj, kolikšen delež proračunskih sredstev je smiselno namenjati obrambnemu sistemu.« Po mnenju SD prav tako ne gre spregledati, da so poslanci letos spomladi potrdili resolucijo o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040. Prepričani so, da mora razvoj upoštevati potrebe SV ter zagotavljati racionalno načrtovanje nabav opreme in naložb v raziskave, razvoj in inovacije z maksimalnim izkoristkom domačega znanja.

Svoboda: Obljuba dela dolg

V SD so še poudarili, da je Slovenija med tistimi zaveznicami, ki za obrambne izdatke namenjajo najmanjši delež BDP. Opozorili so tudi, da so bila tehtna vprašanja slovenske obrambne politike, tudi glede izdatkov zanjo, v preteklosti prevečkrat ideološko zlorabljena in da je v prihodnje potrebna strokovna razprava o prednostih članstva v mednarodnih organizacijah. »Zato je na tem mestu bolj kot odpiranje vprašanja članstva v Natu pomembna transparentna komunikacija politike z javnostjo, tudi o morebitnih pomislekih, povezanih s sredstvi za zagotavljanje obrambnih zmogljivosti Slovenije,« so podčrtali.

»Prepričani smo, da obljuba dela dolg in da je skrajni čas, da Slovenija kot enakopravna članica Nata izpolni zaveze, ki jih je dala zavezniškim državam. Pri tem se je treba zavedati, da tega ne delamo le zaradi njih, temveč predvsem zase. Vloga zveze Nato je namreč danes pomembna bolj kot kadar koli prej, saj se je varnostna situacija v svetu izrazito poslabšala,« pa so sporočili iz Gibanja Svoboda.

Ob tem v Svobodi pravijo, da vlada in ministrstvo za obrambo s tem, ko izpolnjujeta stare državne zaveze, sledita tudi programskim zavezam Gibanja Svoboda, saj da bo velik del dodatnih izdatkov za obrambo namenjen opremi za dvojno rabo. »Dodatno poudarjamo, da bodo znatna finančna sredstva namenjena za razvoj kibernetske varnosti in novih tehnologij, s čimer se bo spodbujala tudi višja dodana vrednost in rast gospodarstva. Naložbe v obrambo predstavljajo tudi naložbe v znanje in imajo multiplikativne učinke.«