»Včasih se zgodi, da pri prvi uri pouka manjka tretjina razreda, še zlasti takrat, ko je dež in se ljudje namesto peš ali s kolesom v službo odpravijo z avtom. Takrat se Ljubljana popolnoma zabaše, vpadnice v mesto so polne pločevine, nastanejo hudi zastoji. Na najslabšem so srednješolci, ki se v šolo vozijo z obrobja mesta in so vezani na cestni promet, še zlasti iz Kamnika, Domžal, Logatca, Medvod, Šentjakoba ...« nam je zaupala profesorica z ene od srednjih šol za Bežigradom v Ljubljani, ki ne želi biti izpostavljena z imenom in priimkom. Povedala je, da imajo v središču prestolnice pogoste težave tudi vozači, ki so vezani na železniški promet, saj je šola precej oddaljena od železniške postaje, zato ob prometnih zamaških čakajo še na mestni avtobus, da bi sploh prišli do šole. »Naporno je tudi za Ljubljančane, ki v šolo prihajajo z drugega konca mesta, denimo iz Kosez ali Šentvida, in se morajo ob prestopanju z ene avtobusne proge na drugo prav tako prebijati skozi središče mesta,« je jasna profesorica, ki opozarja tudi na ohlapnost statusa vozača. Ta srednješolcem omogoča zgolj deset minut zamude pri pouku in deset minut zgodnejši odhod od pouka pri zadnji šolski uri.

»Opravičevanje izostanka je odvisno od vodstva šole. Ob začetku šolske ure profesorji preverimo in v elektronski sistem vpišemo le prisotnost dijakov, dijaki pozneje odsotnost od pouka oziroma zamude sami urejajo s svojim razrednikom. V procesu podajanja učne snovi nimamo časa poslušati razlag učencev, ki zamudijo, naša dolžnost je namreč, da ti čim manj zmotijo učni proces. To pa je vse prej kot lahka naloga,« je kritična sogovornica, ki ne skopari s pripombami na račun nekaterih zamudnikov, ki v razred vstopajo ob različnih urah. »Medtem ko se nekateri hitro in mirno usedejo na svoj stol, potihoma vzamejo potrebščine iz torbe in začnejo poslušati učno razlago, drugi iz svojega zapoznelega prihoda k pouku naredijo pravi šov: sošolcem delijo petke, jih glasno pozdravljajo in na številne druge načine zbujajo pozornost.«

Profesorica priznava, da morajo biti učitelji ob vsem tem tudi skrajno potrpežljivi do učencev. Te namreč pogosto ščitijo njihovi neodgovorni starši, včasih pa tudi ravnatelji, ki se ne nočejo zapletati v spore z njimi. Nekateri to s pridom izkoriščajo in se na zamude v prometu izgovarjajo tudi v primerih, ko kadijo pred šolo. »Učitelji smo pogosto v dilemi oziroma precepu glede tega, kako ukrepati zoper zamudnike: jim moramo na prošnjo njihovih staršev res opravičiti to, da zjutraj radi spijo in se namesto pri prvi šolski uri v šoli pojavijo šele na tretji šolski uri, ker so zaradi predolgega spanja zamudili tudi prometne povezave do šole, ali pa jih je bolje disciplinirati z neopravičeno uro in upati, da bodo v prihodnje bolj odgovorni,« se sprašuje sogovornica.

Oškodovani zaradi manj pridobljenega znanja

Na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad, ki jo obiskuje skoraj 1200 srednješolcev, imajo trenutno okoli deset odstotkov vozačev. Čeprav je šola zelo dostopna, saj stoji v bližini glavne železniške postaje in Dunajske ceste, ki je ena od glavnih ljubljanskih prometnic, po kateri vozi večina ponudnikov javnega potniškega prometa, dijaki tja prihajajo iz različnih krajev v okolici Ljubljane, zato nekateri med njimi potrebujejo več kot uro vožnje do šole. »Dijaki s statusom vozača se skupaj s starši oziroma skrbniki ter razrednikom dogovorijo o načrtovanih zamudah za vsak posamezen dan v tednu v skladu z voznim redom, ki ga dijaki prinesejo v šolo. Učitelji, ki poučujejo v oddelkih z vozači, lahko tako vidijo, kateri dijaki bodo zamudili in kdaj bodo prišli k pouku,« je pojasnil Haris Ćordić, pomočnik ravnatelja in učitelj strokovno-teoretičnih predmetov logistike. Dodal je, da se zaradi vsakoletnega povečevanja prometa na naših omrežjih dogaja celo, da dijaki pridejo še pozneje od dogovorjenega časa, zato v takih primerih prinesejo s seboj potrdilo o zamudi, ki jim ga izda prevoznik.

»Ker imamo pogosto več učencev iz istega kraja v posameznem oddelku, se dogaja, da zamuja več dijakov hkrati, kar sicer ne moti učnega procesa v šoli, nastane pa škoda na račun dijakov, ki tako zamudijo obravnavano učno snov. Če se te zamude dogajajo pogosto, lahko dijak pridobi v šoli manj znanja,« meni Ćordić. Na vprašanje, ali je v letošnjem šolskem letu več zamud vozačev, je povedal, da je o številu zamud težko govoriti, saj teh podatkov ne zbirajo in obdelujejo, zato gre le za subjektivne ocene. O opravičevanju izostankov dijakov je povedal, da so domena razrednika, ki vodi komunikacijo z dijaki in starši z namenom zagotavljanja kakovostnega učnega procesa. »Dijaki pogosto pridobijo potrdilo o zamudi in ne 'uradnega pojasnila' ponudnika prevozov. Na podlagi potrdila dijakom opravičimo zamude. Menimo, da je komunikacija med razrednikom in dijaki ključnega pomena, in se lahko dogovorimo o pravočasnem prihajanju k pouku, kar pa utegne biti zaradi razmer na naših prometnih omrežjih pogosto kočljivo,« je dodal Ćordić. Občasne zamude zaradi povečanega prometa na vseh ljubljanskih vpadnicah opažajo tudi na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana. »Kar nekaj naših dijakov se dnevno vozi tudi iz bolj oddaljenih krajev, vendar tudi dijaki, ki prihajajo iz krajev bližje Ljubljani (Grosuplje, Škofljica, Logatec, Vrhnika, Domžale, Medvode, Litija …), niso prav nič na boljšem. Načeloma naj bi bilo zamud vlakov manj kot avtobusov,« pravi ravnateljica omenjene šole Ana Šterbenc. Kot je dodala, v letošnjem šolskem letu ne zaznavajo več zamud vozačev kot lani, saj se dijaki sčasoma prilagodijo na obstoječe stanje in gredo od doma prej.

Več potnikov in del – več pritožb

V družbi Slovenske železnice (SŽ) so pojasnili, da na slovenskem železniškem omrežju trenutno poteka povečan obseg tako vzdrževalnih kot tudi investicijskih del, ki jih s pospešenimi vlaganji izvaja lastnik (država). »To predstavlja izzive pri propustnosti na posameznih odsekih prog, zahteva nadomestne prevoze po cesti in počasne vožnje mimo gradbišč, kar je glavni razlog za neizogibne zamude v železniškem prometu, ki si jih kot prevoznik in tudi potniki najmanj želimo. A na dolgi rok to prinaša boljše možnosti za javni železniški promet, več vlakovnih povezav, prenovljene postaje in postajališča,« so sporočili.

Po besedah Tamare Sever iz SŽ prihaja zaradi del in s tem povezanih predpisanih počasnih voženj, delne enotirnosti kot posledice delovnih zapor ali nadomestnih cestnih prevozov, ki so odvisni tudi od stanja na cestah, do zamud oziroma odmikov v rednem voznem redu vlakov. »Trenutno je največ zamud na progah Ljubljana–Zidani Most in Ljubljana–Sežana. Zaradi zagotavljanja zvez ali nadaljevanja poti vlaka na drugi progi lahko prihaja posledično do zamud tudi na drugih progah. Ne zamujajo pa vsi vlaki. Z vlaki in potniki so najbolj zasedene relacije, kjer je vožnja z vlakom tudi časovno konkurenčna cestnemu prevozu, in med temi so v veliki meri vlaki, ki pripeljejo v Ljubljano,« je povedala. Ob že omenjenih najpogostejših zamudah pri vlakih, ki prihajajo iz smeri Zidanega Mosta in Sežane, je Severjeva izpostavila, da vozi v prometnih konicah na teh relacijah največje število vlakov, kolikor jih dopušča infrastruktura. Ker ni časovnih rezerv, se v primeru zamud te prenašajo tudi na vlake, ki sledijo. V primeru enotirnih prog pa se zaradi križanj z nasproti vozečimi vlaki zamude prenašajo tudi na te vlake.

Povečano število potnikov in povečan obsega del posledično pomeni tudi več pritožb potnikov, predvsem na račun zamud, so povedali v SŽ. Ob izrednih dogodkih, ki si jih najmanj želijo, in kadar je predvidena daljša zamuda, vedno zagotovijo nadomestni prevoz z avtobusi. Potnikom lahko na njihovo prošnjo izdajo tudi potrdilo o zamudi vlaka. Tega potniki dobijo pri osebju za spremljavo vlakov oziroma pri sprevodniku ali na potniških blagajnah. V obdobju od januarja do avgusta so izdali v povprečju okoli 470 tovrstnih potrdil na mesec. 

Težko pričakovana dvotirnost gorenjske proge za več potnikov

V Slovenskih železnicah (SŽ) si pri razvoju potniškega prometa zelo želijo vlaganj, nadgradenj, dvotirnosti in tudi elektrifikacije regionalnih prog, zlasti kamniške in dolenjske ter nekaterih drugih. Zelo težko pričakujejo tudi dvotirnost gorenjske proge, ki ima velik potencial rasti potnikov – ob pogoju razširitve kakovostne ponudbe za potnike. »Ko bodo dokončana vsa dela na primorski progi, vključno z drugim tirom Divača–Koper, lahko računamo tudi na boljšo in večjo povezljivost Obale z zaledjem z vlakom. Potencial za razvoj in širitev ponudbe vidimo tudi drugod po Sloveniji, vključno z maloobmejnimi območji in večjimi mesti v sosednjih državah. Vozni park z novimi vlaki nam bo to omogočil. Z omenjeno nadgradnjo gorenjske, dolenjske in kamniške proge ter z dvotirnostjo na najbolj prometno obremenjenih odsekih, tudi na kočevski progi, bomo v veliki meri odgovorili na potrebe mobilnosti iz glavnega mesta in vanj z večjo ter do potnikov prijaznejšo ponudbo tudi v času prometnih konic,« se nadejajo v SŽ. Kot so pojasnili, enotirna proga v prometnih konicah omogoča zelo omejeno število vlakov: »Z elektrifikacijo in dvotirnostjo prog bi se bistveno povečala fleksibilnost voznih sredstev potniškega prometa, poleg tega bi se bistveno izboljšala tudi ponudba – taktni promet, to so prevozi v rednih intervalih, večje število vlakov ob konicah, krajši vozni časi ... To bi potniku prineslo možnost prevozov z vlaki tudi na vsakih 15 minut.«

Pri razvoju rešitev SŽ sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi, velike upe pa polagajo v novo družbo za upravljanje javnega potniškega prometa. »Upravljanje integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) je prednostna naloga ministrstva za infrastrukturo, bistven del tega pa je tudi uskladitev voznih redov ter zagotavljanje ustrezne ravni storitev in dostopnosti javnega prevoza v Sloveniji, pri čemer mora biti železnica hrbtenica javnega potniškega prometa,« so poudarili v SŽ. Dodali so, da načrtujejo multimodalne točke, od koder vozi taktni železniški promet do središča mesta na vsakih 15 minut, te točke pa morajo biti povezane tudi z drugimi oblikami prevozov.