Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je marca 2020 objavilo javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo, namenjeno dnevnim oblikam varstva in začasnim namestitvam za starejše. Razpis je bil podprt z evropskimi sredstvi ESRR, skupno pa je bilo certificiranih 14,8 milijona evrov.

V okviru razpisa je bilo uspešno zaključenih 22 operacij, ki so zajemale gradnjo ali prenovo objektov za izvajanje različnih oblik varstva starejših. Med prejemniki sredstev so bili številni domovi starejših po vsej Sloveniji.

Uporabniki se vračajo domov

Storitve in aktivnosti dnevnega varstva so namenjene osebam, starejšim od 65 let. Dnevni center omogoča organizirano obliko bivanja uporabnikov le za določeno število ur dnevno, uporabniki se dnevno vračajo domov. V dnevnem centru je uporabnikom zagotovljena osnovna oskrba, ki zajema dnevno bivanje in organizirano prehrano. Čas in program dnevnega varstva sta prilagojena potrebam posameznikov.

Predvsem je druženje s sovrstniki zelo pomemben moment, ki pomaga premagati občutek osamljenosti, dolgčasa.

Helena Primc Kalan, direktorica Doma starejših Logatec

Primaren namen dnevnega centra je krepitev in ohranjanje samostojnosti ter krepitev telesnega in duševnega zdravja starejših. Starejšim omogoča, da s pomočjo dnevnega varstva čim dlje ostanejo v domačem okolju, nudi jim podporo pri samostojnem odločanju o lastnem načinu življenja, pospešuje socialne stike, ohranja njihovo integracijo v družbeno dogajanje in preprečuje osamljenost ter izključenost.

dnevni center Vrhnika

Dnevno varstvo na Vrhniki izvajajo od začetka leta 2023 v novi enoti na lokaciji na Stari Vrhniki. Foto: DU Vrhnika

Dnevno varstvo pa ni namenjeno le samostojnim posameznikom, ki pogrešajo družbo in aktivnosti, ampak tudi tistim z različnimi zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo nego, varstvo, zdrave in uravnotežene obroke ter ostalo oskrbo, da lahko mirno in preskrbljeni preživijo dan ter svojcem omogočijo, da so del dneva razbremenjeni skrbi.

Kaj so dnevni centri?

Dnevno varstvo je namenjeno starejšim osebam in osebam z zdravstvenimi težavami, ki jih povezujemo s starostjo (na primer demenca). To so osebe, ki še ne potrebujejo celodnevne domske oskrbe, a si želijo in potrebujejo neko mero pomoči, varstva in oskrbe. Pomemben vidik dnevnega varstva sta tudi družabništvo in zagotavljanje toplega obroka, zato lahko dnevno varstvo obiskujejo tudi zdravi in samostojni posamezniki.

»Znano je, da v regiji primanjkuje programov za starejše, ki poleg nastanitev nudijo še inovativen pristop do uporabnika in upoštevajo njegovo aktivno udeleževanje v uresničevanju le-tega. Naše izkušnje so zelo pozitivne, želeli pa bi si večjo promocijo tovrstnih programov v širši javnosti,« pravi Romina Zajc, direktorica Doma upokojencev Izola.

Razbremenitev svojcev

»Predvsem je druženje s sovrstniki zelo pomemben moment, ki pomaga premagati občutek osamljenosti, dolgčasa. Pomembno je, da lahko s temi aktivnostmi razbremenimo svojce, ki sicer skrbijo za te uporabnike doma,« dodaja Helena Primc Kalan, direktorica Doma starejših Logatec.

Od vseh z evropskimi sredstvi podprtih operacij jih je bilo 15 neposredno namenjenih vzpostavitvi novih enot za izvajanje dnevnih oblik varstva, kar zajema 10,4 milijona evrov evropskih sredstev. Preostali projekti so bili usmerjeni predvsem v vzpostavitev enot za začasne namestitve starejših in invalidnih oseb.

Po besedah Milene Končina, direktorice Doma upokojencev Vrhnika, je prednost dnevnega varstva predvsem v tem, da starejša oseba čim dlje biva v domačem okolju, v krogu svoje družine, oziroma le čez dan, ko so svojci v službah. »Dnevno varstvo omogoča tudi privajanje na morebitno kasnejše celodnevno institucionalno varstvo in s tem manj boleč prehod od doma do institucije. Dokazano je, da obiskovanje dnevnega varstva pri starejših osebah marsikdaj prepreči ponovno hospitalizacijo in premakne vključitev v celodnevno institucionalno varstvo na kasnejši čas,« dodaja direktorica.

Zelo rada prihajam v dnevno varstvo, ker je kvaliteta življenja tu visoka.

Uporabnica dnevnega centra na Vrhniki.

Kot opisuje direktorica Doma starejših občanov Trebnje, Petra Kušar Stojakovič, njihove dosedanje izkušnje z izvajanjem dnevnega centra kažejo izjemno pozitivne učinke. »Uporabnikom se izboljša kakovost življenja, povečata se njihova socialna vključenost in občutek varnosti, hkrati pa se svojci s tem razbremenijo. Uporabniki oblikujejo nove vezi, razvijajo občutek pripadnosti in ohranjajo bolj aktiven življenjski slog,« razlaga.

dom upokojencev Vrhnika, dnevni center

Dnevni center omogoča organizirano obliko bivanja uporabnikov le za določeno število ur dnevno, uporabniki se dnevno vračajo domov. Foto: DU Vrhnika

Eden od izzivov, s katerimi se srečujejo, je organizacija prevoza do dnevnega centra, ki lahko pomeni oviro predvsem za gibalno ovirane ali oddaljene uporabnike. Rešitve se trudijo iskati v sodelovanju z družinami in lokalno skupnostjo.

Družba in medsebojna pomoč

Ena od uporabnic vrhniškega dnevnega centra, ki živi sama in nima nobenih sorodnikov, zaradi bolezni pa so ji odsvetovali vožnjo avtomobila, zaradi česar je bila v precejšnjem stresu, pravi, da ji dnevno varstvo veliko pomeni, saj tako ne sameva doma in psihično propada. »Zelo rada prihajam v dnevno varstvo, ker je kvaliteta življenja tu visoka. S stanovalci sem vzpostavila kontakt prek pogovorov in dela. Najbolj me bogati to, da komu pomagam,« je povedala.

Rubrika nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj

Rubrika nastaja v sodelovanju z ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj.

Priporočamo