Uredba Rotarjevo spominja na čase, ki se jih dedki in babice še spomnijo, ko so v preteklosti predstavniki »oblasti« hodili po vaseh in popisovali, koliko kokoši, prašičkov in drugih živali imajo na podeželju pri vsaki hiši. In ko ni bilo več kje vzeti, je sledila obvezna oddaja živil. Marsikdaj je družina preživela, če je skrila kakšno kokoš ali »kiblo« masti. »Le s to razliko, da sedaj ni več popisovalcev, ampak kmetje posevke in živali prostovoljno prijavljajo, da lahko dobijo subvencije. Vsaka krava, ovca in koza je že oštevilčena. Iz satelitskih posnetkov pa je sproti vidno, kje kaj raste.«

V uredbi EU sicer govorijo o registraciji obratov, v katerih se gojijo kopenske živali. A z zdajšnjo zakonodajo imamo v Sloveniji to že zelo dobro pokrito. »Registrirane imamo vse obrate, ki dajejo jajce in meso 'malih živali' na trg, zato s somišljeniki menimo, da tega področja ne bi bilo treba dodatno regulirati. Države članice naj bi imele pravico, da se odločijo, da obveznost registracije ni potrebna za določeno število živali. Kako se bo odločila naša država? In kje bo meja števila živali, ki jih bo treba registrirati? Ali bo sedaj moral vsak posameznik poročati, koliko kokoši ima, da si bo lahko priboril pravico, da mu ni treba registrirati obrata? Ali bo res nadzorovana še gospodinjska samooskrba? Ali bo lahko prišel inšpektor na vaše dvorišče in preštel kokoši?« so vprašanja, ki si jih zastavljajo v civilni družbi.

Iz preteklosti vemo, da so tudi revni preživeli z nekaj kokošmi in samooskrbo na podeželju. To se dogaja tudi sedaj, ko se hrana skokovito draži in si je marsikatera družina na podeželju ali pa tudi na obrobju mesta nabavila nekaj kokoši, da bodo imeli vsaj jajca in meso, če bo zaškripalo. Potem ko se je v Slovenijo v veliki meri vrnila gospodinjska samooskrba, najbolj vrtičkarstvo, so v društvu Ekoci in somišljeniki, številni nevladniki in napredni mediji nadaljevali z opogumljanjem ljudi, da bi bili samooskrbni z jajci. »Poudarjali smo pomen sonaravne pridelave hrane, permakulture in pomen izpostavitve naravnega krogotoka na ohišnicah, domačijah ali malih kmetijah, ki je nujen pri sonaravni pridelavi hrane. Kokoši so sestavni del naravnega krogotoka na domačiji, na podeželju, kjer živi več kot polovica prebivalcev Slovenije. Kokoši so del slovenskega podeželja. Kokoši pojedo ostanke od mize, tako da hrana ni odpadek. Pojedo insekte po dvorišču, dajejo kvaliteten gnoj z veliko vsebnostjo dušika. Pri tako velikem povišanju cene umetnih gnojil je kokošji gnoj dobršen doprinos k izdelavi domačega humusa, ki ga vrtičkarji potrebujejo za pridelavo zelenjave v samooskrbi. Račke pojedo rdeče polže, zajci pojedo travo z zelenice ali travnika …« našteva Irena Rotar. Jasno je, da se prehranska varnost začne na domačem dvorišču in v lokalnem okolju. Tega se ljudje vse bolj zavedajo. A Evropska unija očitno tega ne podpira, saj če ljudje pridelujejo hrano doma, so trgovine vse bolj prazne, kar seveda vpliva na gospodarstvo.

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.

Podarjamo regres Nedeljskega

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, da smo začeli z akcijo Rregres Nedeljskega, ki ga bodo izžrebani bralke in bralci lahko zapravili v Hoferjevih trgovinah, kako se počuti sveži upokojenec Marcos Tavares, legenda mariborskega in slovenskega nogometa, kako je italijanski planinec sedem dni preživel ujet na skalni polici pod Matajurjem, kakšne so nove sobe, ki jih ima ljubljanska porodnišnica, zakaj sta 27-letni glasbenik Žan Serčič in Jan Plestenjak dobra prijatelja, kakšen je poletni utrip na kopališču Lajšt na Idrijskem ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.