Svoje domove je moralo zapustiti 17.000 ljudi, v nevarnosti jih je bilo še več kot 20.000. Moč vode se je spremenila v orožje, s seboj je nosila mine z minskih polj, iz vode so marsikje gledale le strehe hiš, za seboj bo pustila opustošeno pokrajino, tragediji bosta zagotovo sledili še ekološka in humanitarna katastrofa.
Se kaj takšnega lahko zgodi tudi v Sloveniji? Kako varni so naši jezovi in pregrade, koliko jih sploh imamo? Kaj jih ogroža? Dr. Andrej Kryžanowski, profesor na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, se s pregradami ukvarja vso svojo poklicno pot. Najprej pojasni, da ukrajinskega scenarija vendarle ne moremo prenesti na Slovenijo. »Gre enostavno za tako veliko megaelektrarno s 3,2 kilometra dolgo pregrado, da je z našimi jezovi in pregradami ne moremo primerjati. Za jezom Nova Kahovka je bilo 18.000 milijonov kubičnih metrov vode. Za primerjavo naj povem, da se takšna količina vode po vseh naših vodotokih nateče v pol leta. Vsi zadrževalniki v Sloveniji zadržijo 280 milijonov kubičnih metrov vode, torej dober odstotek ukrajinskega scenarija. Naš največji zadrževalnik je Ptujsko jezero in drži približno 20 milijonov kubičnih metrov vode. Če bi prišlo do porušitve katere izmed pregrad pri nas, bi poplavni val odtekel v vsega eni uri, v Ukrajini pa smo lahko spremljali, kako voda odteka več dni,« razloži sogovornik in spomni na leto 1993, ko se je na Savi nenadzorovano zaradi kratkega stika dvignila zapornica na pregradi Mavčice. Poplavni val je povzročil 30-letne poplavne vode in ni ogrozil prebivalcev.
Jezovi in vodne pregrade vedno veljajo tako za inženirsko kot varnostno zahtevne objekte. Spodjeda jih moč vode, ogrožajo jih poplave, načrtovalce skrbijo potresi, hkrati pa so v vojnih ali drugače zaostrenih razmerah prikladna strateška tarča napadov. Kryžanowski razloži, da imamo na naših rekah in jezerih ničkoliko jezov, pregrad in zadrževalnikov, med kritične oziroma objekte kritične infrastrukture, na katere velja biti pozoren, pa jih trenutno sodi 70. Gre za visoke pregrade hidroelektrarn, zadrževalnike za namakalne sisteme in jezove, s katerimi reguliramo rečne tokove in rešujemo poplavno varnost. Od teh jih med velike pregrade, ki so bodisi visoke več kot 15 metrov ali za seboj zadržujejo več kot tri milijone kubičnih metrov vode, sodi 43. Edini resni zadrževalnik vode imamo na Gorenjem, za najvišjo slovensko, 60 metrov visoko pregrado Moste. Stoji na Savi Dolinki v ozki soteski Kavčke, zgradili so jo leta 1952 za potrebe prve elektrarne na reki Savi, za seboj zadržuje 6,2 milijona kubičnih metrov vode, upravlja jo družba Savske elektrarne. Pregrado redno spremljajo, pregledujejo in vzdržujejo, če bi šlo kar koli narobe, imajo vzpostavljen sistem alarmiranja, ki bi bližnje prebivalce opozoril na nevarnost.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Danes v šolah štejejo le še petice
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj o našem šolskem sistemu meni Jožica Frigelj, učiteljica leta, kako smo v Termah Čatež preživeli Dan nordijske hoje in razglasili Naj picerijo Nedeljskega dnevnika, zakaj je zaradi porazno slabe gledanosti TV Slovenija novi 17-članski svet nacionalne televizije pred velikim izzivom, kako policija zavrača očitke o poslabšanju javne varnosti, ki so se okrepili po streljanju v ljubljanskih Mostah, kako strokovnjaki komentirajo slabe rezultate športnega kartona naših osnovnošolcev, kakšni so načrti skupine Skater ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
