Po podatkih statističnega urada je bilo tveganju revščine lani izpostavljenih 251.000 prebivalcev Slovenije, kar nas uvršča med najboljše evropske države. Manjši delež ljudi pod pragom revščine imata le še Češka in Madžarska. Pod prag revščine statistika pri nas uvršča vsa gospodinjstva, v katerih ima posamezni odrasel član na mesec na voljo manj kot 827 evrov. Najvišjo stopnjo tveganja revščine smo v Sloveniji beležili ob gospodarski krizi v letih 2013 in 2014, od takrat naprej počasi upada. In čeprav ljudje živijo pod pragom revščine, si jih še vedno velika večina lahko privošči internet, druženje ob pijači ali večerji vsaj enkrat na mesec in nova oblačila.
A pozor. Priča smo eni največjih draginj v zadnjih desetletjih, nadpovprečno rastejo prav cene hrane, za nameček so letos številne družine prizadeli poplave in neurja. Kako bo to vplivalo na statistiko revščine, je še prezgodaj govoriti, dejstvo pa je, da ima revščina grenak priokus za vsakega od 29.000 prebivalcev Slovenije, ki si danes ne morejo privoščiti rednega odplačevanja posojila ali najemnine, primerno opremljenega stanovanja, nakupa nepričakovano pokvarjenega pralnega stroja, vsaj dveh parov čevljev, primernih za različne vremenske razmere … Povedano preprosteje: ne le, da nima sredstev za sanacijo poplav, nima niti škornjev za v vodo.
Da so poplave poslabšale življenje številnih gospodinjstev, ki so že tako komaj shajala iz meseca v mesec, opozarjajo na Slovenski karitas. »Samo na Koroškem ocenjujemo, da je bilo v poplavah prizadetih od 30 do 40 odstotkov gospodinjstev, v katerih posamezniki prejemajo nizke pokojnine in bo potreba po pomoči večja,« ugotavlja generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Med prizadetimi so tudi družine, ki se do sedaj niso obračale po pomoč na Karitas, a so poplave v nekaj trenutkih uničile njihovo premoženje in bodo pomoč potrebovale. Na Karitas pričakujejo, da se bodo potrebe teh družin s hladnejšimi dnevi povečale, saj bodo stroški kurjave in elektrike zaradi segrevanja vlažnih domov višji.
Slovenska karitas je lani s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom položnic pomagala skoraj 100.000 ljudem. Mednje je razdelila 3490 ton osnovne hrane, kar je posamezni družini rešilo približno dva meseca »lakote«. Tomažič na terenu ugotavlja, da revščina ni tuja družinam, kjer starši kljub trdemu delu prejemajo minimalno plačo ali zelo nizke dohodke, v pomanjkanju se znajdejo tudi številni starejši, predvsem tisti z nizkimi pokojninami. »Žal se za mnoge, ki jim redno pomagamo na Karitas, razmere ne izboljšujejo, saj smo še vedno priča velikim podražitvam hrane, stroškov, povezanih z bivanjem, ter drugih najnujnejših artiklov, ki predstavljajo glavnino odhodkov socialno ogroženih. Še posebej so ogroženi tisti, ki živijo sami. Tako je lani materialno pomoč in pomoč pri plačilu najnujnejših položnic na Karitas prejelo več kot 17.600 starejših, kar 17 odstotkov več kot v letu poprej,« Tomažič revščino predstavi v številkah.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Miti in legende o darovanju organov
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako se lahko za darovanje organov odločimo kljub visoki starosti in kroničnih boleznih, ki jih imamo, kaj o svojih poklicnih izzivih in hobijih pravi novi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar, kako je stolp Vinarium nad Lendavskimi goricami v nekaj letih postal ena najpomembnejših slovenskih turističnih destinacij, zakaj prebivalci ob meji dvomijo v učinkovitost nadzora, ki ga je uvedla naša vlada, kako so se na zadnjo vremensko ujmo pripravili v Baški grapi, zakaj pri nas ne prepovedo elektronskih cigaret ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.