»Brez posebnih izkušenj sem že dolgo čutila, da je v našem zdravstvenem sistemu velika vrzel. Predvsem med zdravljenjem v bolnišnici in prihodom domov. Nekaj tega zapolnijo domači, patronažne službe oziroma program pomoči na domu, če si ga lahko privoščiš. Vsak, ki je to izkusil, ve, da bi po zdravljenju v bolnišnici človek potreboval podporo in strokovni nasvet. Čas rehabilitacije je dragocen, tako za bolnika kot za svojce in zdravstvo. Brez te izkušnje bi bilo moje okrevanje morda neuspešno, kajti po dolgem zdravljenju najprej v bolnišnici v Šempetru in pozneje v Izoli sem ostala brez noge pod kolenom in zaradi krute sepse brez moči, zato so se zdravniki dogovorili za rehabilitacijo v bolnišnici v Sežani. Očitno so presodili, da potrebujem telesno in duševno podporo in niso se zmotili,« pripoveduje danes. V bolnišnici je v tem času spremljala različne zgodbe. Kot pove, je bilo najtežje tistim, ki niso imeli domače oskrbe, niti prostora v domovih niti dovolj denarja za plačilo pomoči na domu.
V sežanski bolnišnici je ostala dolgih pet mesecev. »Ob prihodu nisem zmogla dvigniti niti glave, ob odhodu pa sem se ponosno in hvaležno vozila z invalidskim vozičkom po hodniku,« predstavi pomen takšne oskrbe. Ko se je naposled končno vračala čez Rebernice domov, so ji tekle solze sreče in hvaležnosti, da je prišla do te točke. »Čakajo me še kontrolni pregledi v Izoli in rehabilitacija v Soči v Ljubljani. Karitas je še vedno moja vizija, se pa zavedam, kje so moje zmožnosti. Brez podpore družine in gospe, ki mi pomaga pri nujnih opravilih, bi bilo težko, vendar upam, da bo vsak dan bolje. Računalnik in voziček sta moja prijatelja, zdravnica v Soči mi je namignila, naj mislim na hišno dvigalo. Ko o tem razmišljam, vem, da presega moje finančne zmožnosti, še bolj kot to pa se ob spominu na vse prestane bolečine vprašam, ali se splača. Zdravstvu in državi pa priporočam, naj še več skrbi namenita prav rehabilitaciji, ker bosta s tem pomagala državljanom, na koncu pa tudi naši zdravstveni blagajni. Kot sodelavka Karitas vem, da je na svetu še veliko trpljenja, zato si rečem – korajžno naprej!«
Marsikateri starostnik bi podobno kot naša sogovornica Jožica Ličen potreboval nekoliko podpore, da bi se lažje in samostojneje iz bolnišnice vrnil v domače okolje. Včasih svojci niti nimajo možnosti bolnika sprejeti in negovati doma, mesto v domu pa ni samoumevno.
Akutno pomanjkanje negovalnih oddelkov je zlasti očitno v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer – če verjamete ali ne – trenutno negovalna bolnišnica na Vrazovem trgu sploh ne deluje, saj jo obnavljajo. Kdaj bo obnova končana, z gotovostjo ne morejo potrditi, a verjetno bo trajalo kar nekaj mesecev. V tem času imajo bolniki, ki potrebujejo tovrstno oskrbo, le eno možnost – da jih sprejmejo v negovalno bolnišnico v Sežano, na štajerskem koncu pa imajo nekaj možnosti v bolnišnici Ptuj. Vendar je vrsta čakajočih dolga, stiske pa hude. Tako je na primer na travmatologiji z zlomljenim vretencem ležala devetdesetletna gospa, ki ji niso mogli zagotoviti ne doma za starejše ne negovalne bolnišnice. Odpust domov pa je bil zaradi družinske situacije nemogoč. Domovi za starejše so namreč nabito polni, v Ljubljani in okolici praktično ni mogoče dobiti prostega mesta. Še zlasti ne, če je to potrebno čez noč. Čakalne dobe so dolge in tudi tisti, ki bi domsko oskrbo nujno in nemudoma potrebovali, je ne dobijo.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Puško usmeril v dekle in ustrelil
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšni so odzivi po volitvah v parlament in veliki zmagi Gibanja Svoboda, kako je zloglasni Sebastien Abramov znova na sodišču, kjer mu sodijo za umor nekdanjega dekleta Sare Veber, kaj je pred dnevom boja proti okupatorju povedal Iztok Kocen, dirigent in umetniški vodja Partizanskega pevskega zbora, zakaj bomo morali pred odhodom na sprehod tudi letos zelo paziti na klope, kako se z epidemijo covidsa-19 spopadajo na Kitajskem, katere eksotične živali imajo ljudje za hišne ljubljenčke... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
