Čeprav so sorodniki s situacijo nezadovoljni, so pravni strokovnjaki medijem pojasnili, da je postopek popolnoma zakonit. Dokler ni kaznivega dejanja, kot je goljufija, prisila ali preslepitev, svojci ne morejo narediti veliko, pravijo. Družina je ogorčena, odvetniki pa pravijo, da je takšnih primerov vse več.
Tudi v Ljubljani je pred leti starejša ženska, ki je sicer imela otroke, svoje premoženje prepustila kar taksistu, ki jo je pred smrtjo prevažal po opravkih. Včasih pa gre tudi za spor med dediči. Na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka sodni postopek v zvezi z ničnostjo kupoprodajne pogodbe, saj je eden od sinov dementno in betežno mater deset dni pred njeno smrtjo prepričal, da mu je prodala stanovanje, on pa ga je takoj prodal naprej. Drugi sin, ki o tem ni nič vedel, a je z materjo živel, je tako ostal brez bivališča.
Takšnim in podobnim zapletom z dediščino se lahko izognemo tako, da uveljavimo svojo voljo še v času, ko smo umsko in fizično zdravi. V Odvetniški pisarni Petek & Novak, kjer se veliko ukvarjajo z zapuščinskimi zadevami, sicer težko rečejo, da so spori zaradi dediščine v Sloveniji pogosti, saj se običajno pri njih oglasijo stranke, ki imajo težave ali izzive, povezane z dedovanjem.
»Po občutku sodeč bi sicer lahko rekli, da se še vedno velika večina dednopravnih zadev in zapuščin reši po mirni poti, saj gre tudi, ko se ljudje oglasijo pri nas, večkrat za pojasnila ali pomoč pri uveljavljanju pravic kot pa za željo po pravdanju in dokazovanju ali uveljavljanju zapuščine. Iz tega bi lahko sklepali, da spori zaradi dediščine niso pogosti, vendar poudarjamo, da je to zgolj naša zelo groba ocena,« ocenjuje odvetnik dr. Marko Petek.
Velikokrat ljudje pridejo po pravno mnenje o tem, kakšna je situacija. Pogosto gre za vprašanja glede oporočnega prava oziroma oporok. Zlasti vprašanja o tem, ali so oporoke veljavne, ali jim pripada nujni delež, vprašanja, povezana s postopanji, če ni zapuščine ali je bilo premoženje razdeljeno za časa življenja zapustnika. Veliko je tudi vprašanj glede sklenjenih različnih pogodb, na primer pogodbe o dosmrtnem preživljanju, izročilne pogodbe ali pogodbe o preužitku.
»Vprašanja in morebitni spori med dediči pa so pogosto povezani s privilegiranjem – z navideznim ali dejanskim privilegiranjem posameznih dedičev, kar preostale dediče seveda spravi v stisko, posledično si želijo, da dobijo svoj dedni delež,« pravi Petek, ki se strinja, da smo Slovenci, kar zadeva dedovanje, še vedno razmeroma naivni oziroma neprevidni.
»Naša ocena je, da se Slovenci z dedovanjem in zapuščino običajno začnemo ukvarjati mnogo prepozno. Bodisi ko so ljudje že zelo stari in pričakujejo določene težave pri dejanju, kot so na primer spor s posameznimi dediči, bolezni in druge težave, ali pa celo po smrti, ko je velikokrat za večino stvari že prepozno. Zelo redki, če ne skoraj izredni so primeri, ko mlajša oseba že rešuje vprašanje svoje dediščine – če pod pojem mlajše osebe štejemo ljudi pod 40 let. Če bi govorili o osebah pod 30 let, pa takega primera v naši praksi praktično ni. Torej primera, da bi človek, mlajši od 30 let, bodisi pripravil oporoko bodisi se oglasil glede reševanja svojega premoženja v smislu dedovanja svojih dedičev,« pravi odvetnik.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Slabo je, če se sodnik ukvarja s svojo plačo
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj je v intervjuju o reformi sodstva povedala dr. Vesna Bergant Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva, zakaj v Kamniku stoji velika podoba mamuta, kako bogata je razstava spominskih knjig v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, kaj storiti, če z avtom zapeljete v reko ali morje, kakšne načrte ima kantavtorka in skladateljica Ditka, kakšne so pasti javnega nastopanja, kako je veliki Dunaj prispel v Štanjel, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
