Če se bo Slovenija odločila za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne (JEK 2), je ta projekt finančno možno izpeljati, je finančni minister Klemen Boštjančič izpostavil na okrogli mizi o financiranju JEK 2, ki jo je organiziralo okoljsko ministrstvo. Po njegovih besedah je treba finančno konstrukcijo pripraviti na najvišji možni ravni. JEK 2 bi se lahko financiral z lastniškim in dolžniškim kapitalom, kot najbolj smiselno obliko financiranja pa Boštjančič ocenjuje javno-zasebno partnerstvo: država bi projektnemu podjetju posodila sredstva, ki bi jih pridobila na finančnem trgu. Lahko bi tudi neposredno zadolžili projektno podjetje, država pa bi bila porok za posojilo, a bi bilo financiranje JEK 2 v tem primeru dražje, saj se država lahko zadolži po nižjih obrestnih merah.
Za sodelovanje so investicijske banke zainteresirane ob zagotovitvi potrebnega dolžniškega kapitala, položaj Slovenije na mednarodnih finančnih trgih se ne bi poslabšal, je pojasnil Boštjančič. Dodal je, da bi moralo biti projektno podjetje ustrezno upravljano, da bi lahko, med drugim, zmanjšali korupcijska tveganja.
In kako nekdanji finančni ministri komentirajo predstavljene načrte? Dušan Mramor se z načrti strinja. »Nekaj je dolžniškega, nekaj lastniškega kapitala, vključeni bi bili zasebni partnerji, projekt pa nadzoruješ, da so sredstva čim bolj racionalno porabljena. Izjave Boštjančiča so sicer splošne in puščajo veliko manevrskega prostora. To je smiselno, saj se tako lahko kasneje načrte prilagaja tržnim razmeram.«
France Križanič pa je opozoril, da z javnim dolgom ni mogoče financirati 15-milijardne naložbe, saj Slovenija že zdaj krši maastrichtski kriterij pri javnem dolgu, ki lahko znaša največ 60 odstotkov BDP. Po njegovem mnenju bi se morala država naložbe lotiti s projektnim podjetjem, na enak način, kot bi se je lotil zasebni vlagatelj. Pravni položaj takšne družbe, ki bi bila lahko v državni lasti, podobno kot je v državni lasti Gen energija, bi bil enak položaju zasebne družbe, pri čemer bi država nastopala le kot garant oziroma JEK 2 ne bi financirala iz svojih sredstev. Kot primer je Križanič navedel gradnjo avtocest, katerih financiranje se kasneje pokriva iz izkupičkov od cestnin. »Država je sofinancirala gradnjo avtocest, ko smo še imeli bencinski tolar. Dars je z državnimi poroštvi najemal posojila, financiral gradnjo avtocest, danes pa pobira cestnine. Sprva mu ni šlo dobro, stanje pa se je nato izboljšalo. Poglejte, kako polne so avtoceste,« je dejal Križanič.
Izdaja delnic
Glede možnosti, da bi zasebni vlagatelji vstopili v projekt, Križanič predlaga, da bi del potrebnega kapitala zbrali tako, da bi projektno podjetje za gradnjo JEK 2 izdalo delnice. Z nakupom delnic bi zainteresirani zasebniki vstopili v projekt in v njem pridobili lastniški delež. »V takšno podjetje bi s kakšnim 20-odstotnim lastniškim deležem lahko vstopil tudi izbrani dobavitelj JEK 2. Nujno bi bilo, da bi JEK 2 zgradili na ključ. Če ne bo zgrajen na ključ, ne bo nikoli zgrajen, poleg tega bi se s tem lahko izognili podražitvam. Da zasebni vlagatelj pridobi lastniški delež, ki bi ga kasneje lahko tudi prodal, bi bil lahko eden od pogojev, ko bi se iskalo dobavitelja JEK 2. Ta bi lahko uredil tudi skladišče visokoradioaktivnih odpadkov, kar bi projekt nekoliko podražilo,« je povedal Križanič.
Po njegovem bi bila lahko ključna težava previsoka cena gradnje. »Država bi v tem primeru lahko zašla v težave, če bi za financiranje projekta dala poroštvo. Stroški gradnje pa bi bili lahko previsoki, ker je med možnimi izvajalci jedrske elektrarne omejena konkurenca. Če ne bi bila omejena, bi bila gradnja jedrske elektrarne cenejša.« Ob tem je Križanič poudaril, da bi bilo smiselno, če bi za gradnjo JEK 2 lahko konkurirali tisti, ki so zgradili več natanko takšnih jedrskih elektrarn, kot naj bi jo zgradili v Sloveniji. »Če bi bila zgrajena bistveno hitreje kot v 15 letih, bi bili glede proizvodnje električne energije sorazmerno varni. Ne vem, zakaj bo odločitev o gradnji sprejeta šele leta 2028, saj pri proizvodnji električne energije obstaja velika luknja. Do takrat bi moral biti JEK 2 že zgrajen,« je dodal Križanič.
Po besedah Mitje Gasparija, nekdanjega guvernerja Banke Slovenije, je brez resne analize težko to zadevo kar na pamet komentirati. »Če želimo, da bo projekt izpeljan strokovno, so analize potrebne. V tako kratkem času pa projekta ni mogoče pripeljati do takšne faze, da bi o njem lahko resno razpravljali. Ko bo na mizi alternativni izračun za več možnosti, bi lahko rekli kaj konkretnega, zdaj pa tečemo pred vozom.«
Mednarodna revizija potrdila ekonomiko JEK 2
Pred dnevi je bila predstavljena revizija ekonomike projekta JEK 2, ki jo je pripravila mednarodna družba Ernst & Young v sodelovanju z Assystemom, enim od treh največjih jedrskih inženirskih podjetij na svetu. Ta je pokazala, da so bili vhodni podatki, ki jih je družba Gen uporabila v svoji ekonomski študiji, v sprejemljivem razponu stroškov v primerjavi z nedavnimi akademskimi raziskavami in panožnimi standardi. Po navedbah Gen energije revizija predinvesticijske ekonomske analize projekta JEK 2 ni pokazala bistvenih odstopanj od majske ocene ekonomike. Investicija je zato po tej reviziji ekonomsko upravičena, z razvojem projekta pa je smiselno nadaljevati. V analizi so še izpostavili občutljivost uspešnosti investicije za spremembe negotovih vhodnih parametrov, kar zahteva izredno pozornost pri analizi tveganj med odločanjem o projektu.
Na podlagi revizije znaša ocenjena investicijska vrednost gradnje JEK 2, brez stroškov financiranja, 9,5 milijarde evrov pri moči elektrarne 1000 megavatov, 15,4 milijarde evrov pa pri moči reaktorja 1650 megavatov. Ti podatki se malenkostno razlikujejo od letos spomladi predstavljene ocene ekonomike projekta – 9,3 oziroma 15,4 milijarde evrov.
Na podlagi posodobljene analize učinkov in gradnje JEK 2, ki jo je izdelal profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Jože P. Damijan, ima JEK 2 lahko ključno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti elektroenergetskega sistema, saj zanesljivo in predvidljivo proizvaja energijo ter lahko nadomesti izpade proizvodnje iz nestanovitnih obnovljivih virov energije ali druge motnje pri oskrbi z električno energijo. Zaradi nizkih stroškov proizvodnje energije lahko pripomore tudi k ublažitvi morebitnih kratkoročnih skokov cen na trgu električne energije.