»Nujni postopek sprejema zakona za tako obsežno reformo ni posrečena odločitev, na kazenskem področju bi se ji morali izogibati,« poudarja Aleš Zalar. »Ko smo pripravljali naš predlog, smo si vzeli veliko časa in opravili široko razpravo z vsemi deležniki. To je bil zahteven, a zelo pomemben proces. Če ne sodeluješ z vsemi vpletenimi, nimaš dostopa do vseh ključnih strokovnih informacij in mnenj.«
Ob pregledu zakonskega predloga je opazil, da je tožilstvo doživelo večinoma kozmetične organizacijske spremembe, med drugim spremembo imena. Bolj problematična je sprememba, ki jo je opazilo tudi vrhovno državno tožilstvo. Pri imenovanju novih specializiranih tožilcev minister namreč ne bi bil več vezan na mnenje državnotožilskega sveta. »To utegne slabiti samostojnost tožilcev, saj se povečuje tveganje, da ne bodo upoštevani objektivni kriteriji pri izbiri tožilcev,« opozarja sogovornik. Po njegovem prepričanju se v državnem zboru utegnejo kresati tudi mnenja o širitvi nabora kaznivih dejanj, za katera bo pristojen StKOK.
Specializirani sodniki bodo dobivali plačo vrhovnih sodnikov
Koncentracija sojenja na novem specializiranem sodišču sicer zveni smiselno, v Evropi poznamo več primerov, kjer imajo takšno ureditev. »Bo pa problem z implementacijo v praksi,« domneva nekdanji minister. »Ljubljansko okrožno sodišče je že zdaj soočeno s hudo prostorsko stisko, dobro poznamo tudi primer Litijska.
Število sodnikov, ki bodo delali na novem sodišču, bo bistveno večje od števila sodnikov, ki trenutno delajo na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča. Zato domnevam, da bodo uveljavili prehodni režim, po katerem bodo sodniki tega sodišča tudi v prihodnje delali tam, kjer delajo danes, torej tudi zunaj Ljubljane.« Takšno decentralizirano rešitev je včeraj omenil tudi pravosodni minister Mihael Zupančič.
Predlog zakona utegne povzročiti nemir v pravosodju tudi zato, ker bodo sodniki na novem sodišču prejemali plače vrhovnih sodnikov. »Nesrečna okoliščina te reforme je tudi ta, da se sočasno vzpostavlja koncept enotnega prvostopenjskega sodnika. To bo pri implementaciji obeh sprememb povzročalo dodatne težave,« pravi nekdanji minister, ki pa v zakonskem predlogu vendarle zaznava neko ključno pomanjkljivost. »Očitno je predlagatelju zmanjkalo časa, da bi se ukvarjal s ključnim delom, to so postopkovne rešitve. Zato se zgolj na kratko sklicuje na uredbo EU, ki velja za evropske javne tožilce. Ta zakonodajni pristop ne bo vzdržal, tukaj bo treba bolj podrobno regulirati pravila kazenskega postopka. Vendarle gre za obravnavo najzahtevnejših kaznivih dejanj.«