Slovenija je med evropskimi državami, kjer so letos okužbe s hepatitisom A nenavadno pogoste. Pri okužbah, na katere je opozoril Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC), gre za enake oziroma zelo podobne seve. V ECDC so navedli podatek, da je bilo v Sloveniji do 29. septembra 35 obolelih, a so jih samo v Ljubljani zdravili občutno več. Potem ko je bil v zadnjih letih hepatitis A dokaj redek, stroka opazuje porast, kot ga v tem tisočletju ne pomni.
Širjenje proti severu
S prvim letošnjim primerom – bolnik je bil zaradi akutnega hepatitisa A hospitaliziran na tamkajšnji infekcijski kliniki – so se v UKC Ljubljana srečali marca. »Od takrat pa do konca septembra smo na infekcijski kliniki obravnavali 45 bolnikov z akutnim hepatitisom A, med njimi so bili tudi štirje otroci. Od vseh obravnavanih jih je bilo kar 25 hospitaliziranih, med njimi tudi nosečnica ter dva bolnika s hujšim potekom in grozečo odpovedjo jeter,« nam je pojasnila vodja ambulante za virusni hepatitis dr. Mojca Matičič. »Tako velikega števila hospitaliziranih zaradi hepatitisa A v svoji dolgoletni klinični praksi še nisem doživela,« je pristavila.
Več obolelih je bilo iz skupnosti moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, izvor okužb pa je bil najverjetneje v Budimpešti. Poleti so se pojavili še prvi primeri v družinah oziroma pri otrocih v vrtcu ter pri njihovih starših in starih starših v jugovzhodni regiji. Avgusta so se po besedah Mojce Matičič razširili tudi drugod po Sloveniji, predvsem proti severu.
Hepatitis A je akutna bolezen, ki lahko poteka povsem brez bolezenskih simptomov, tako da se je okuženi ne zaveda nujno. »Lahko pa se pojavi vnetje jeter, za katero je značilna rumenica kože in sluznic. Slednja bo bolnika zagotovo pripeljala k zdravniku,« je povedala Matičičeva. Inkubacijska doba znaša od 14 do 45 dni, potem pa se začne pojavljati splošno slabo počutje. Bolniki lahko občutijo tudi bolečine v mišicah in sklepih, nelagodje v prebavilih, siljenje na bruhanje, pojavljata se tudi bruhanje in izguba teka, je naštela sogovornica. »Nato se seč obarva temno, blato pa je svetlejše barve, čemur sledi zlatenica.« Pri enem odstotku okuženih pride do tako imenovanega fulminantnega poteka in odpovedi jeter, ki je smrtno nevarna in zahteva takojšnjo presaditev organa. Po ozdravitvi okužba ni kronična, je poudarila Mojca Matičič, zapusti pa trajno imunost. Proti hepatitisu A je na voljo učinkovito in varno cepivo, je še izpostavila. Cepljenje priporočajo zlasti ljudem, ki so bili v stiku z okuženimi, in osebam, ki so posebej izpostavljene tveganju za okužbo.
Od hladne juhe do tesnih stikov
Največ tovrstnih okužb, 161, so zaznali na Madžarskem, kjer so o izbruhu poročali že konec lanskega leta, julija pa so posumili na povezavo z eno od tamkajšnjih restavracij. Nekateri od obolelih so tam uživali hladno juho, pripravljeno iz zamrznjenega jagodičevja. Sledi Velika Britanija s 76 primeri, kjer vir za zdaj ni znan, a bi lahko šlo tako za okužbe prek hrane kot prek medosebnih stikov. Po osem primerov je bilo v Nemčiji, na Nizozemskem in na Švedskem, sedem pa v Avstriji.
Pri nekaterih od okuženih bi šlo lahko za prenos ob spolnih stikih. ECDC omenja povečano tveganje okužbe za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. Do prenosa lahko na primer pride tudi med bližnjimi v istem gospodinjstvu ali v vrtcih in šolah. Kadar se virus pojavi v živilih, je odporen na zamrzovanje. »Kadar se v kratkem obdobju pojavi več primerov, je treba preveriti tudi možnost prenosa prek hrane,« so zapisali v ECDC.
