Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je februarja letos posel oddala nezakonito. Naročilo za ureditev tretjega prometnega pasu na avtocesti med Domžalami in Ljubljano je oddala družbama CGP in Pomgrad, ne da bi prej popravila očitno napako v ponudbenem predračunu, je prejšnji teden sporočila državna revizijska komisija (DKOM).

Dars bi se lahko preprosto izognil razpletu, če bi samoiniciativno zahteval odpravo očitne računske napake v eni izmed postavk ponudbenega predračuna. Tega ni storil. In ker tega ni storil, je kršil zakon, je ugotovila komisija. Zato je ugodila zahtevku za revizijo, ki ga je vložil konkurent, družba Mapri Proasfalt, in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila.

Mapri Proasfalt lahko zopet uveljavlja pravno varstvo

Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je zaplet označil kot »manjšo napako« in napovedal, da ne bodo ponovili postopka javnega naročila, ampak bodo CGP in Pomgrad pozvali k odpravi računske napake. »Odprava računske napake je po zakonu dopustna in je skladna z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj omogoča izbiro ponudnika, ki je oddal ekonomsko najugodnejšo ponudbo,« odgovarja Dars. V vodstvu družbe še ocenjujejo, da bi izvedba novega postopka trajala vsaj štiri mesece (brez morebitnih revizij).

Ali drži Ribičeva ocena, da gre zgolj za »manjšo napako«? »Ne moremo se opredeljevati do ocene naročnika, ali to z zakonom neskladno ravnanje naročnika predstavlja 'manjšo' ali 'večjo' napako,« odgovarja DKOM. »Državna revizijska komisija je v postopku pravnega varstva ugotovila, da je v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika računska napaka. Ker je naročnik kljub obstoju računske napake v ponudbenem predračunu ponudbo označil za dopustno in izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, je DKOM razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila,« odgovarja komisija. »Ravnanje naročnika, ko je oddal javno naročilo izbranemu ponudniku kljub temu, da so v predračunu izbranega ponudnika računske napake, ni skladno z določbami zakona o javnem naročanju.«

Postopkovna pot, ki jo je zdaj ubral Dars, je v skladu z zakonom. »Naročnik naj upošteva, da lahko odpravi računsko napako le na podlagi pisnega soglasja ponudnika, ki se nanaša na konkretno ugotovljeno in določno opredeljeno računsko napako, odkrito pri pregledu in ocenjevanju njegove ponudbe,« še pojasnjuje DKOM, ki ji predseduje Samo Červek.

Promet po tretjem pasu bi lahko stekel leta 2028

Po najboljšem scenariju bo zaplet z razveljavitvijo naročila povzročil kvečjemu enomesečno zamudo, ocenjujejo na Darsu. »Če bodo dela stekla v poletnih mesecih, bodo končana predvidoma do konca leta 2027,« so dodali. A tudi na tej teoretično najhitrejši postopkovni poti se še utegnejo pojaviti prepreke. »Zoper novo odločitev je mogoče uveljavljati pravno varstvo, saj se skladno z zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja lahko zahtevek za revizijo vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja,« Dnevniku pojasnjuje DKOM.

Ali bo Mapri Proasfalt zopet uveljavljal pravno varstvo, (še) ni znano. Vodstvo podjetja ni odgovorilo na vprašanja Dnevnika. »Zoper novo odločitev o oddaji naročila je mogoče vložiti zahtevek za revizijo, vendar Mapri Proasfalt v pozneje vloženem zahtevku ne more več navajati istih ali drugih kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka,« odgovarja Dars.

V javnem naročilu del na odsekih avtoceste Domžale–Šentjakob in Šentjakob–Ljubljana (Zadobrova) ter priključkih Ljubljana Šentjakob in Ljubljana Sneberje je Dars prejel tri ponudbe. Najnižjo sta oddala CGP in Pomgrad, in sicer v višini 80,79 milijona evrov brez DDV oziroma 98,6 milijona evrov z davkom. Družba Mapri Proasfalt je oddala ponudbo v vrednosti 84,5 milijona evrov, Gorenjska gradbena družba pa v vrednosti 99,86 milijona evrov brez davka.

Stomilijonska naložba s kratko sapo

Spomniti kaže tudi na strokovne pomisleke proti ureditvi tretjega prometnega pasu. Ko se bodo enkrat zagnala, bodo gradbena dela na štajerskem odseku najmanj do konca leta 2027 občutno ovirala prometne tokove, ki jih že zdaj dušijo gradbena dela med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. Obenem bo pozitiven učinek skoraj stomilijonske naložbe v tretji pas kvečjemu kratkotrajen. Strokovnjaki namreč opozarjajo na problem tako imenovanega spodbujenega prometa. Matej Ogrin, profesor geografije na ljubljanski filozofski fakulteti, ga je za Dnevnik opisal takole: »Če narediš tretji pas tam, kjer je zaznati potencialno povpraševanje, traja od pet do deset let, da ga zapolniš. Če pa povpraševanje rešuješ na druge načine, se začne dogajati vsaj delna preusmeritev prometnega povpraševanja.« Povedano drugače: dodatni avtocestni pasovi spodbudijo še več prometa in dolgoročno ne zmanjšujejo prometnih zamaškov, temveč jih povečujejo.

Dars je širitev štajerske avtoceste načrtoval že leta 2022, vendar je agencija za okolje terjala predhodno presojo vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Dars je pravnomočno soglasje ministrstva za okolje, podnebje in energijo pridobil lansko jesen.

Dars bi se lahko preprosto izognil razpletu, če bi samoiniciativno zahteval odpravo očitne računske napake v eni izmed postavk ponudbenega predračuna. Tega ni storil. In ker tega ni storil, je kršil zakon.

V Dnevniku smo že poročali, da se zapleta tudi pri projektu tretjega pasu na primorski vpadnici. Napoved, da se bodo pripravljalna dela začela jeseni, se najverjetneje ne bo izpolnila, ker okoljsko ministrstvo še ni izdalo niti okoljevarstvenega soglasja. Dokumentacija, ki jo je v postopku predložil Dars, je bila namreč nezadovoljiva, je pojasnilo ministrstvo. Zato je že večkrat terjalo dopolnitev dokumentacije, ki je zdaj javno razgrnjena do 19. maja, vključno z osnutkom odločitve o okoljevarstvenem soglasju.

Priporočamo