V zadnjih dneh se tržna cena financiranja desetletnega dolga slovenske države spet viša in je presegla 3,7 odstotka. Še pred približno letom dni je bila negativna oziroma pri nič odstotkih, tako visoka, kot je danes, pa je bila nazadnje v prvem četrtletju 2014. Precej podobno velja tudi za obveznice drugih držav, pri čemer je tudi letni donos do dospelosti nemške državne obveznice narasel na 2,4 odstotka, kar pomeni, da zahteva kupec slovenske državne obveznice pribitek v višini 1,3 odstotne točke na nemško, ki odraža večje kreditno tveganje države kot tudi manjšo likvidnost obveznice.

Tako ne preseneča, da je bonitetna agencija Moody's v petek, 21. oktobra, potrdila kreditni rating Sloveniji z oceno A3 in stabilnimi obeti. Ob tem je dodala, da Slovenija ohranja dobra srednjeročna pričakovanja za realno gospodarsko rast, nekje med 2,5 in tremi odstotki. Kljub 5,6-odstotnemu primanjkljaju v letu 2023 in 3,5-odstotnemu v letu 2024 se bo javni dolg v BDP ohranil pri okoli 70 odstotkih BDP. Konec drugega četrtletja je denarna rezerva v slovenski zakladnici znašala 16 odstotkov slovenskega BDP, kar je ena najvišjih vrednosti. Ob tem je tehtana ročnost javnega dolga pri desetih letih in je tista pozitivna okoliščina, ki bo preprečevala hiter prenos višjih cen zadolževanja v obrestne odhodke. Navedena objava je potrditev, da so tveganja za Slovenijo precej podobna kot v drugih evropskih državah ter da pri fiskalni politiki ne odstopa od splošne, ekspanzivne naravnanosti, ki jo tudi narekujejo aktualni izzivi. x Delo