Trg je bil močno izkrivljen, na cedilu je pustil vse deležnike. Vlada pa je regulacijo cen za gospodinjstva in male poslovne uporabnike lahko sprejela zgolj zaradi domače proizvodnje elektrike. Če bi bila Slovenija zelo uvozno odvisna, bi morali kupovati elektriko po 300, 400 ali 500 evrov za MWh. Ker imamo domače vire, ki jo proizvajajo za manj kot 100 evrov na MWh, imamo lahko tudi regulirane cene.

Danes slovenska proizvodnja ščiti odjemalce pred podivjanim trgom. Vlada gre v prenovo NEPN, smiselno bi bilo, da tokrat primerno obravnava tudi uvozno odvisnost. Energetska neodvisnost je ravno tako pomembna kot podnebna nevtralnost. Trenutni NEPN pa predvideva povečanje uvozne odvisnosti s 15 na 25 odstotkov.
Na GZS in v Gen energiji smo opozarjali že ob pripravi tega dokumenta, da to ni v nacionalnem interesu. Energija, hrana in voda so strateške dobrine, o teh pa se stroka strinja, da je desetodstotna uvozna odvisnost zgornja meja. Iti v smer dodatne odvisnosti pomeni, da te upravlja nekdo drug. Nemško energetiko danes upravlja nekdo drug in to je vseevropski problem.

Zdaj smo dobili praktičen prikaz, katera smer je prava. Vsem na očeh se je scenarij OVE s plinom pokazal za neustreznega, zlasti zaradi večje uvozne odvisnosti, plin pa je, nenazadnje, fosilni vir. Na drugi strani imamo kombinacijo OVE in jedrske energije, s katerimi lahko dosežemo energetsko neodvisnost in podnebno nevtralnost. S to kombinacijo najbolje odgovarjamo na izzive prihodnosti in leta 2035 popolnoma razogljičimo slovensko energetiko. Tretja možnost je, da ne naredimo nič. V tem primeru bomo z izstopom iz premoga leta 2033 kar 60-odstotno uvozno odvisni, manjkalo nam bo deset TWh elektrike.  Delo

Priporočamo