Prakse, ki omogočajo nesmotrno poslovanje, je treba spremeniti, postaviti jasna pravila in postopke, varovalke ter kar najbolj preprečiti možnosti ponovitve napak in tudi zlorab. Prepričana sem, da se da v tem trenutku precej še narediti. Kot omenjeno, smo ob izdaji poročila pisali vladi, ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvu za finance ter Slovenskemu državnemu holdingu kot upravljavcu državnega premoženja. Opozorili smo jih na revizijo iz leta 2020, v kateri smo poudarili anomalije pri prejemkih direktorjev gospodarskih družb v lasti države in lokalnih skupnosti. Takrat smo ugotovili, da vlada ni učinkovita pri urejanju tega področja, da nimamo strategije, ki bi določala enotno lastniško politiko države pri prejemkih direktorjev družb, veljavni predpisi pa da imajo različne, celo nasprotujoče si usmeritve. Zdaj vlado in SDH prosimo za odgovor, kaj je bilo narejenega.
Torej vlada mora ukrepati, mora začeti skrbeti za javni denar, na način, kot se od nje pričakuje. Se pravi, da bo tudi od družb, ki so v državni lasti, zahtevala, da poslujejo v skladu s pravili in da denarja ne trošijo neracionalno.
Nadzora ne more izvajati le računsko sodišče, torej revizor, ki spremlja porabo javnih financ. Hkrati ne smemo pozabiti, da ima vsak subjekt javnega sektorja svoje poslovodstvo, ki je odgovorno predvsem za pravilnost in smotrnost poslovanja, hkrati ima to poslovodstvo nadzorni odbor, ali notranjo revizijo, ali pa ga nadzira pristojno ministrstvo, in tukaj se morajo delati prve in stalne kontrole. Ko pride do nas, je mogoča le potrditev nepravilnosti in nesmotrnosti, ko je škoda že narejena. Mladina
