Golobova največja prednost je ta, da ga vsi podcenjujejo; njegova največja šibkost, da sam sebe precenjuje. Nauk prve tretjine mandata je, da se ne da vladati z golim voluntarizmom, v idejnem in kadrovskem vakuumu, značilnim za novoustanovljene stranke, in si kupovati priljubljenost z uvažanjem všečnih, a kratkosapih idej od najmanjšega koalicijskega partnerja.
Vsak učinkovit premier mora imeti okoli sebe ožjo ekipo, ki ji zaupa, ji delegira izvajanje politik in jih tudi oblikuje z njihovim doprinosom. Tega Golob nima zaradi prekletstva brezstrukturnosti v levoliberalnem taboru, v katerega se še vedno umešča relativna večina slovenskih volivcev.
Nobeno »delanje reda v lastni hiši« ne more nadomestiti vloge stranke kot sistema za selekcijo sposobnih in lojalnih kadrov. Brez tega sistema bo prav vsak levosredinski premier soočen z istimi problemi.
A tiste, ki te dni preuranjeno popivajo na Golobovi sedmini, mogoče že kmalu čaka grenko spoznanje, da hiba, ki preprečuje dobro vladanje, ne nujno preprečuje učinkovitega ohranjanja na oblasti. N1info.si