V Sloveniji trenutno vlada izrazita negotovost, kar je posledica procesov v državi kot tudi zunanjih dejavnikov. Ko je družba soočena s številnimi neznankami in nejasno prihodnostjo, govorimo o življenju v negotovosti. Sicer je negotovost vedno prisotna, nekateri jo dojemajo bolj intenzivno, drugi manj, vendar se zaradi zgostitve nepričakovanih in večjih dogodkov z nejasnim izidom občutek negotovosti v družbi okrepi. Še vedno ni jasno, kaj bo vojna v Ukrajini pomenila za Evropo in naša življenja.

Prav tako se v medijih ves čas govori o draginji. Seveda ljudje rast cen hrane, produktov in storitev dejansko občutijo, vendar je pomemben tudi psihološki element vsakodnevnih napovedih nadaljnje rasti cen, kar prispeva k občutku nemoči. To je katastrofični diskurz, ki narekuje, da je tik pred nami zlom, sesutje ali vsaj negativna sprememba, ki bo povsem spremenila naša življenja.

V politiki je ta diskurz še posebej pomemben, saj je prek njega mogoče usmerjati družbo. Poglejmo samo na primer, kako prvak stranke SDS in enako misleči prek družbenih omrežij prikazujejo visoke cene energentov v Sloveniji, ki da so višje kot drugod v Evropi, obenem pa izpostavljajo, da vlada na to pretečo nevarnost ne zna odgovarjati. S tem dajejo ljudem občutek, da ni nikogar, ki bi barko usmerjal in so ljudje prepuščeni sami sebi. Premier Robert Golob je na drugi strani po prvem krogu predsedniških volitev dejal, da ne smemo dopustiti, da bi temačne sile prišle na oblast. Tudi to povzroča občutek prihajajoče katastrofe in je taka retorika namenjena temu, da ljudi usmeri, kako naj glasujejo v drugem krogu. V tem kontekstu imamo družbo, ki se zateka k različnim idejnim sistemom, s tem pa je tudi zelo polarizirana. x Večer