Kučanova ideja, da bi na Trgu republike postavili spomenik osamosvojitvi, je naravnost genialna. Pa ne zato, ker bi spomin na osamosvojitev brez njega – namreč spomenika – zbledel. (To bi itak. In tudi bo.) Ampak zato, ker je stari lisjak z eno samo dobro tempirano in še bolje merjeno potezo matiral desničarje.

Nekdanji predsednik je obrezpredmetil njihove revizionistične in uzurpatorske ideje o hvala bogu preklicanem Muzeju slovenske osamosvojitve. S svojim predlogom postavitve spomenika jim je Kučan meni nič, tebi nič vzel ekskluzivno in ekskluzivistično pravico do odločanja o načinih komemoriranja osamosvojitve. Kučan vrača osamosvojitev tja, kamor spada. Vrača jo tistim, ki jim pripada.

Si predstavljate Janšo, Rupla, Peterleta in ostale, da bi podprli Kučanovo idejo spomenika osamosvojitvi? Tega ne bomo doživeli. Predlog bodo z ogorčenjem in gnusom zavrnili. Zadnji komunistični, tranzicijski, kao totalitarni predsednik in dedek iz ozadja, ki mu osamosvojitev ni bila intimna opcija, po njihovem ne more požegnati oltarja slovenske državnosti. Nima moralne pravice. Janša, Rupel, Peterle in ostali bodo z zavračanjem Kučanovega predloga ustrelili v nogo. Predlagal je nekaj, česar po zdravi pameti ne morejo zavračati. Pa bodo vendarle zavračali. In se pri tem razkrinkali kot dejanski uzurpatorji komemoriranja osamosvajanja.

To je bilo mojstrsko od Kučana. Nastavi jim je past, iz katere ni rešitve.