Robert Golob je v zadnjih tednih, očitno z razmislekom o kritikah, spremenil premierski pristop. Ne moremo reči, da vlada v lahkih razmerah, nasprotno. Pandemija in vojna, ki je blizu nas, sta v marsičem podrli svet, kot ga poznamo. Golob tega ne uporablja kot vzvod političnega boja. Četudi je reformne ambicije že znižal oziroma jih skuša postaviti v bolj realne okvirje, je jasno, da ga potrjeni načrt za okrevanje in odpornost zavezuje k mnogim spremembam v zdravstvu, kjer je stanje akutno, pri dolgotrajni oskrbi, pokojninskem sistemu in davkih. Vlado pretresajo stavke, državljane pa močno po večini življenjski stroški. Plačna pogajanja z javnim sektorjem so se šele prav začela, to je zahteven okvir, s katerim se začne drugo leto vladanja.

Ni naključje, da je sočasno s tiskovno konferenco vladnega trojčka drugi človek SDS Anže Logar lansiral svoje društvo, Platformo sodelovanja, ki naj bi posegla v obrate močne polarizacije. Slednja je dejstvo, drži. A dokler v drugem krogu poraženi predsedniški kandidat, ki je v kampanji testiral pahorjansko-instagram metodo (ne)opredeljevanja, ne bo potegnil drugih potez, ki bi resneje nakazovale oddaljevanje od političnega očeta, je jasno, da gre najprej za projekt v funkciji Janševe vrnitve na oblast. Če kdo, Logar ve, kaj mu lahko naredi SDS s svojim politično-medijskim strojem, če bi se čutila ogroženo. Vse ostalo je ta hip igra zamegljevanja resničnih vlog in položajev v političnem prostoru. Kljub notranjim konfliktom, rivalstvom in drugim dilemam, ki jih imajo kot koalicija ali kot vsaka stranka posebej v Svobodi, SD in Levici, resnejše vladne krize (še) ni na vidiku. Zato je čas za politične konsolidacije ali premike v različne smeri do naslednjega volilnega spopada še dovolj.