Zanimivo je, kako ljudje ne morejo razumeti številk, kako jim ne verjamejo, kaj vse sem slišal med epidemijo! To mi je nepojmljivo, ne samo mene, tudi moje kolege so obtoževali, da smo ponarejali številke, da so bila vstopna mesta prazna, ko so jih šli slikat, to so absurdne izjave! Verjamem, da je bilo ljudem težko, ker je bilo tudi nam, prihajale so vsak dan nove informacije, testi, režimi testiranja, ukrepi. Nisem ponosen na del, ko so se sprejemali ukrepi, ki niso imeli nobenega učinka, so pa ljudi strašno omejevali. Ne mislim zapore na občine, ampak na primer to, da nisi mogel iti v avtopralnico. Res ne bi znal razložiti, kje v avtomatski avtopralnici bi se v zaprtem avtu lahko kdor koli okužil. Še nekaj takih cvetk je bilo. Res je, omejitev na občine se je tudi znanstveno izkazala kot najbolj učinkovit ukrep, ampak ta je bil zagotovo najbolj boleč. Težko mi je bilo poslušati kritike, da se to dogaja samo v Sloveniji, pa se je v resnici dogajalo tudi v drugih evropskih državah. Ponekod so bili ukrepi še hujši, a nekateri so gledali le skozi oči politike. Naši ukrepi nikoli niso bili iztirjeni glede na ukrepe v drugih državah.
Pri dihotomiji med odločitvami vlade in tem, kar je rekla strokovna skupina, pa si nikoli nisem delal utvar. Strokovna skupina je posvetovalno telo ministrstva za zdravje in mi lahko predlagamo, kar želimo, politika pa bo sprejela, kar bo želela. In veliko debat je bilo v skupini, ali mi sploh znamo oceniti posledice nekega ukrepa. Če zapremo lokale, ali znamo res oceniti, kaj to pomeni za gospodarstvo, kaj bo posledica, če prepolovimo število ljudi na avtobusu? x Večer v soboto
